1. Podatkovna zbirka rezultatov naloge presoje sprejemljivosti stavkov, ki so permutacijske različice osnovnega besednega reda v srbohrvaščiniArthur Stepanov, 2024, zaključena znanstvena zbirka raziskovalnih podatkov Opis: Tabela predstavlja številčne ocene sprejemljivosti stavkov, ki so permutacijske različice osnovnega stavka, ki pomeni »Učenka je prebrala zanimivo knjigo« v srbohrvaščini. Oceno sprejemljivosti vsake permutacijske različice je podalo 65 maternih govorcev srbohrvaščine leta 2021 preko spletne ankete v sklopu eksperimentalne študije besednega reda v slovanskih jezikih na Centru za kognitivne znanosti jezika Univerze v Novi Gorici. Ocene sprejemljivosti so bile podane na Likertovi lestvici od 1 (popolnoma nesprejemljivo) do 5 (popolnoma sprejemljivo).
Ključne besede: besedni red, srbohrvaščina, naloga presoje, sprejemljivosti stavka, psiholingvistika
Objavljeno v RUNG: 08.04.2024; Ogledov: 82; Prenosov: 0
 Datoteka (39,55 KB) |
2. Raba dvojine glede na stavčno funkcijo samostalnika in ohranjenost dvojinskih oblik v šestih slovenskih narečjihMatic Pavlič, Arthur Stepanov, Penka Stateva, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Izvedli smo psiholingvistični eksperiment izražanja, in sicer opis slike dogodka s prehodnim stavkom na osnovi treh ključnih besed. Na ta način smo v šestih slovenskih narečjih raziskali rabo dvojinskih oblik samostalnika in glagola. Rezultate smo primerjali s tipologijo narečij glede izgube dvojine v slovenščini, ki jo predstavljajo geolingvistične karte v Jakop (2008) na osnovi podatkov iz Slovenskega lingvističnega atlasa. Ugotovili smo, da raba dvojine ni povezana z ohranjenostjo dvojinskih samostalniških oblik v jezikovnih sistemih slovenskih narečij, ampak le s stavčno funkcijo samostalnika. S slednjim smo prvič eksperimentalno potrdili domnevni vpliv (Tesnière 1925)
glagolskega ujemanja na izražanje dvojine v slovenščini.
Ključne besede: dvojina, samostalnik, glagol, ujemanje, slovenščina, psiholingvistika
Objavljeno v RUNG: 12.06.2023; Ogledov: 858; Prenosov: 14
 Celotno besedilo (1,44 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Usvajanje načela maksimiziranja predpostavke v kontekstu slovenskih glagolov 'misliti' in 'vedeti'Manca Mušič, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se osredotoča na pragmatično načelo maksimiziranja predpostavke (Maximize Presupposition). Uporabljeni so bili rezultati eksperimentalne študije, ki je vključevala slovenska glagola misliti in vedeti. Glavni cilj raziskave je bil preveriti, pri kateri starosti je možno pri otrocih zaslediti poznavanje načela maksimiziranja predpostavke, njihovo zmožnost izračuna sklepov, ki jih načelo sproži, in izbire optimalne alternative. V eksperimentu sta sodelovali skupini otrok v starosti 5 in 7 let. Uporabljena metodologija in gradivo sta temeljila na referenčni študiji Stateve in drugih (2017), ki je proučevala vlogo dvojezičnosti na usvajanje načela. Rezultati magistrskega dela napeljujejo na obstoj razvojne osi usvajanja načela pred sedmim letom ter odpirajo vprašanja glede usvajanja faktivnega glagola vedeti pri petih letih.
Ključne besede: pragmatika, jezikoslovje, usvajanje jezika, psiholingvistika, slovenščina
Objavljeno v RUNG: 27.09.2018; Ogledov: 4819; Prenosov: 161
Celotno besedilo (1,25 MB) |
4. |
