Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 35
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
A for Aurora, A for Ambiguity. A century and a Half of George Sand’s Reception in the Slovenian Cultural Sphere
2021, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Opis: The first part of the title (»A for Aurora«) is borrowed from the afterword to the Slovenian translation of Sands Story of My Life, published on the occasion of the bicentenary of the birth of George Sand by the Slovenian feminist publishing house Delta. The discourse on Aurora Dupin / George Sand in the Slovenian cultural field of the long 19th century is ambigious. While in various press articles we mostly find only mentions and anecdotes about the writer who broke with the conventions of femininity, her work deeply influenced the literary development of Slovenian women writers, especially the most important Slovenian female novelist of the 19th century, Pavlina Pajk. Despite the fact that much has been written about George Sand in the Slovenian cultural field, the first translation did not appear until 1951. It was a translation of Little Fadette and was followed by only two other translations. Sand, who was perceived as a taboo breaker in the 19th century, was introduced to the Slovenian audience of the second half of the 20th century through translations as an author of sentimental prose with a rural love theme. In 2004, however, a turn occurred that actually followed the line of Sand’s ambiguous reception in the 19th and 20th centuries. With the translation of Story of My Life and especially with the afterword by the editor and renowned philosopher Prof. Eva D. Bahovec, Sand was introduced to the Slovenian readership as one of the great figures of the feminist tradition. How is George Sand received today, is she still present in the Slovenian cultural space, and what lies behind the ambiguity of her reception? I will try to answer these questions in my presentation.
Ključne besede: George Sand, recepcija francoske književnosti, pisateljice, medkulturni stiki, prevod
Objavljeno v RUNG: 07.01.2022; Ogledov: 1486; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Alojz Gradnik in češka literatura
Ana Toroš, 2021, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Gradnikovi stiki s češkim literarnim prostorom se delijo na dve obdobji, 1905–1918 ter obdobje tridesetih let. Medkulturne povezave se odpirajo v relaciji med Gradnikom in O. Berkopcem in Gabrielo Preissovo. Objavljeni Gradnikovi prevodi v češčini so večinoma vzeti iz Gradnikove zbirke Padajoče zvezde (1916) in večinoma pokrivajo bivanjsko tematiko. Gradnikova pesniška zbirka v češčini ni izšla. Na podlagi novo odkritih virov lahko domnevamo, da je Gradnik načrtoval prevajanje sodobne češke poezije.
Ključne besede: literarna recepcija, prevodi
Objavljeno v RUNG: 25.11.2021; Ogledov: 1432; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Svetovna slovenska mladinska književnost
Barbara Pregelj, 2020, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: prevajanje, slovenska književnost, mladinska književnost, recepcija
Objavljeno v RUNG: 19.01.2021; Ogledov: 2460; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Svetovna slovenska mladinska književnost
Barbara Pregelj, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku o prevodu razmišljam kot enem temeljnih elementov globalizacije in svetovnega knjižnega trga (Villa) in predstavljam podatke o prevodih slovenskih mladinskih avtorjev v tuje jezike, ki jih zajemam iz različnih virov: Cobissa, Baze prevodov Javne agencije za knjigo, Trubarjevega sklada pri Društvu slovenskih pisateljev, Centra za slovensko književnost, ki jih dopolnjujem s podatki slovenskih založb. Pri njihovi organizaciji in predstavitvi upoštevam spoznanja polisitemske teorije, predvsem teh, ki se najbolj neposredno tičejo prevajanja (Even-Zohar, Shavit, Dović). V tem kontekstu me zanima tudi primerjava med prevodi slovenskih avtorjev v periferne, centralne, supercentralne jezike ter hipercentralni jezik (De Swan), pa tudi število prevodov mladinske književnosti v primerjavi s prevodi nemladinskih besedil. Kolikor bo mogoče bom opozorila tudi na morebitne izpričane odmeve v tuje jezike prevedenih slovenskih avtorjev.
Ključne besede: prevajanje, slovenska literatura, recepcija, sistemska teorija
Objavljeno v RUNG: 19.01.2021; Ogledov: 2265; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Slovenska literatura med špansko govorečimi
Polona Konjedic, Barbara Pregelj, Julia Sarachu, Barbara Vuga, Susana Aliano Casales, Moisés Selfa Sastre, 2020, druge monografije in druga zaključena dela

Opis: Kako poznajo slovensko literaturo v Mehiki? O kom se učijo bodoči učitelji v Lleidi? Kaj slovenskega poznano v Urugvaju, o kom od slovenskih avtorjev predavajo na Univerzi v Buenos Airesu? Odgovore na ta vprašanja imajo Julia Sarachu, Barbara Vuga, Susana Aliano Casales, Moisés Selfa Sastre in Barbara Pregelj. Z njimi se je pogovarjala Polona Konjedic.
Ključne besede: slovenska literatura, recepcija, španščina, pogovori
Objavljeno v RUNG: 05.01.2021; Ogledov: 2348; Prenosov: 12
URL Povezava na celotno besedilo

6.
Mostovi čez Atlantik
Irena Gril, Urša Geršak, Maja Šabec, Iva Vogrič, Francisco Tomsich, 2020, druge monografije in druga zaključena dela

Opis: Poznate kakšno sodobno paragvajsko pravljico? Vas zanima, kateri slovenski mladinski avtorji bodo vključeni v knjigo Lo que susurraron las nubes (Kar so zašepetali oblaki)? Kako je prišlo do tega, da bomo v Sloveniji lahko prebirali paragvajske, v Paragvaju pa slovenske pravljice? Kako so se prevajanja lotili študentje hispanistike pod vodstvom izkušenih prevajalk, predavateljic in mentoric? Kako se besedilo prevaja v ilustracije? O vsem tem in še marsičem z Ireno Gril, Javierjem Viverosem, Barbaro Pregelj, Uršo Geršak, Majo Šabec, Ivo Vogrič, Franciscom Tomsichem in študenti hispanistike na ljubljanski Filozofski fakulteti. Dogodek poteka v sodelovanju založbe Malinc in Filozofske fakultete. V slovenščini in španščini.
Ključne besede: Paragvaj, mladinska književnost, prevajanje, recepcija slovenske književnosti, španščina
Objavljeno v RUNG: 05.01.2021; Ogledov: 2560; Prenosov: 10
URL Povezava na celotno besedilo

7.
Tri prevajalke, pet jezikov
Barbara Pregelj, Marjeta Drobnič, Simona Škrabec, Polona Konjedic, 2020, druge monografije in druga zaključena dela

Opis: Z vrhunskimi prevajalkami Marjeto Drobnič, Simono Škrabec in Barbaro Pregelj, poznavalkami kultur in jezikov, ki jih govorijo na ozemlju Španije, smo se pogovarjali o posebnostih njihovega dela. Ja prav ste našteli, res jih je toliko, prevajalk in jezikov. Pogovor je moderirala Polona Konjedic.
Ključne besede: prevajanje, španščina, katalonščina, baskovski jezik, recepcija slovenske književnosti
Objavljeno v RUNG: 05.01.2021; Ogledov: 2159; Prenosov: 0

8.
Arrautza ala oiloa?
Barbara Pregelj, 2020, strokovni članek

Opis: Članek predstavlja recepcijo baskovske mladinske književnosti v sloveniji. Izšel je v baskovskem jeziku (euskeri).
Ključne besede: mladinska književnost, recepcija, prevajanje, baskovska literatura, Slovenija
Objavljeno v RUNG: 22.09.2020; Ogledov: 2149; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Gabriel García Márquez in njegove prevajalke : pogovorni večer 6. novembra 2019 v Knjižnici A. T. Linharta
Barbara Pregelj, Alenka Bole-Vrabec, Vesna Velkovrh-Bukilica, Veronika Rot, 2019, druga izvedena dela

Opis: Sodelovale so: Alenka Bole Vrabec, Vesna Velkovrh-Bukilica in Veronika Rot. Pogovor je moderirala Barbara Pregelj Prosim, uvrstiti pod 3.26 (drugi dogodki)
Ključne besede: prevajanje, latinskoameriška književnost, Gabriel García Márquez, prevajanje v slovenščino, recepcija
Objavljeno v RUNG: 22.09.2020; Ogledov: 2197; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Prešernova pot od ranjenega laboda do kulturnega svetnika number one
Zoran Božič, druga izvedena dela

Opis: Predstavitev prinaša nekatere nove poglede na Prešernvo življenje in delo, s poudarkom na izobčenosti v družini in družbi kljub nesporni genialnosti ter na postopkih, ki so v poldrugem stoletju privedli do njegovega položaja najpomembnejšega slovenskega kulturnega svetnika.
Ključne besede: France Prešeren, kanonizacija, klasična poezija, recepcija literature, didaktika, narodna zavest, Kranjska čbelica, Poezije, Anton Mahnič, Ivan Pregelj, Anton Slodnjak, literarna zgodovina, Andrej Gollmayer, Občina Žirovnica, Sonetni venec, Krst pri Savici
Objavljeno v RUNG: 18.02.2020; Ogledov: 3234; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh