Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Fenolni potencial izbranih vin s podaljšano maceracijo sorte "Rebula"
Dejan Bavčar, Yelyzaveta Popova, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo analizirali 30 vzorcev vin sorte grozdja Vitis vinifera L. cv. 'Rebula' iz Vipavske doline in Goriških brd. Vina smo kupili na trgu, in sicer v specializiranih lokalnih prodajalnah vina, spletnih prodajalnah ali pri vinarjih. Osemindvajset (28) vzorcev vina je bilo pridelanih s postopkom podaljšane maceracije drozge grozdja. Dve vini pridelanih brez maceracije, smo dodali v nabor vzorcev zaradi primerjave fizikalno-kemijskih parametrov z ostalimi vzorci. V vinskih vzorcih smo izmerili naslednje standardne fizikalno-kemijske parametre: skupni in prosti žveplov dioksid, skupne titrabilne kisline, pH, hlapne kisline z destilacijsko metodo, izbrane organske kisline, sladkorje (glukozo + fruktozo), etanol in barvo vina s spektofotometrom - absorbanco pri 420 nm (A420) in barvne parametre v CIE Lab sistemu. Izmerili smo tudi skupne polifenole po spektrofotometrijski metodi Folin-Ciocalteu in izbrane posamezne polifenole (hidroksibenzojske kisline, nezaestrene hidroksicimetne kisline, procianidine) s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti, sklopljeno z UV detetktorjem (HPLC-UV). Želeli smo določiti polifenolni potencial vin sorte 'Rebula', pridelanih s postopkom podaljšane maceracije drozge grozdja in nato določiti morebiten vpliv časa maceracije na količino polifenolov v vinu. Kemijske analize so pokazale veliko variabilnost v količini skupnih polifenolov, ki pa jih nismo uspeli povezati s časom maceracije. Pomanjkljivi podatki o času in drugih pogojih maceracije drozge grozdja nam tega niso dopuščali. Podatki nakazujejo trend večjih koncentracij skupnih polifenolov vina pri vinih, pridelanih s postopkom podaljšane maceracije drozge grozdja. V določenih vinih smo izmerili tudi preko 1000 mg/L (kot galna kislina) skupnih polifenolov. Med posameznimi polifenoli je bilo v vinih največ galne kisline (tudi do 90 mg/L), procianidina B1 (do 52 mg/L) in katehina (do 18 mg/L). Instrumentalno določena barva filtriranega vina (A420 in parametri CIE Lab) je povezana s količino skupnih polifenolov po metodi Folin-Ciocalteu. Parametri barve dolgo maceriranih vin se močno razlikujejo od vin brez maceracije oziroma od vin, pridelanih s krajšim časom maceracije, zato gre za dobre 'markerje' tovrstnih vin. Opazili smo, da kombinacija običajnega parametra barve belih vin A420 nm s parametri CIE Lab sistema omogoča podrobnejšo analizo barve vina.
Ključne besede: Vitis vinifera L. cv. ‘Rebula’, belo grozdje, belo vino, postopek maceracije, polifenoli
Objavljeno v RUNG: 06.07.2023; Ogledov: 1009; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

2.
Primerjalna analiza proizvodnje kompaktnih prezračevalnih naprav : Diplomsko delo
Matija Mavri, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je nastalo v sodelovanju z dvema sestrskima podjetjema, ki se ukvarjata s proizvodnjo prezračevalnih naprav in drugih naprednih tehnoloških rešitev za prezračevanje. Teoretični del diplomskega dela opisuje prezračevalne naprave, njihovo delovanje in funkcijske enote, ki so ključne za delovanje prezračevalnih naprav. V raziskovalnem delu diplomskega dela pa sta predstavljena proizvodna postopka kompaktnih prezračevalnih naprav v obeh podjetjih ter njuna medsebojna primerjava. Prikazana je tudi primerjava cen izdelave primerjanih prezračevalnih naprav. Ugotovljeno je bilo, da je proizvodni postopek prezračevalne naprave v podjetju A dražji za 20 % v primerjavi s proizvodnim postopkom prezračevalne naprave v podjetju B, kar je predvsem posledica cenejšega uporabljenega materiala in manjšega števila porabljenih delovnih ur. Glavno razliko predstavlja izdelava ohišja in izolirnih plošč. S tehničnega vidika je prednost prezračevalne naprave podjetja A v uporabljenem izolacijskem materialu v izolirnih ploščah, ki spada v najvišjo ognjevarno stopnjo A1, medtem ko izolacija prezračevalnih naprav podjetja B spada v najnižjo ognjevarno stopnjo F. Za nadaljnjo proizvodnjo je tako primernejša prezračevalna naprava podjetja B, kjer pa je pri izdelavi izolirnih plošč potrebna sprememba izbire predbarvane pločevine in kamene volne.
Ključne besede: prezračevalna naprava, toplotni izmenjevalec, proizvodni postopek, primerjava
Objavljeno v RUNG: 26.05.2023; Ogledov: 857; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (822,85 KB)

3.
Bleiweis in Slovenska matica
Željko Oset, prispevek na konferenci brez natisa

Ključne besede: Slovenska matica, Janez Bleiweis, Mladoslovenci, Staroslovenci, recenzijski postopek
Objavljeno v RUNG: 13.11.2019; Ogledov: 2639; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh