Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 15 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
Okoljska ocena tveganja fungicida folpeta za talne ekosisteme
Ana Karat, 2018, magistrsko delo

Opis: Folpet uvrščamo med najpogosteje uporabljene fungicide za preprečevanje in zdravljenje dveh vrst plesni vinske trte. Njegova uporaba je omejena na vinograde z izjemo enega pripravka, ki ga lahko uporabljamo tudi za zdravljenje zelenjave in oljk (MKGP, 2017). Pripravek, ki smo ga uporabili v magistrskem delu je Folpan 80 WDG, ki z raztapljanjem v vodi daje raztopino za škropljenje vinskih trt. Folpet smo preučevali kot okoljski stresor za talne ekosisteme s poudarkom na njegovem vplivu na organizme. Prst smo vzorčili tri leta zapored v lokalnem vinogradu. S pomočjo obstoječe literature smo optimizirali metodo ekstrakcije folpeta iz naravne prsti z uporabo avtomatizirane visokotlačne tekočinske (PLE) ekstrakcije. Pokazali smo, da je folpet s pravilnim načinom vzorčenja, shranjevanja in ekstrahiranja mogoče izmeriti v naravnih vzorcih prsti. Najvišja izmerjena koncentracija je bila 3,76 mg/kg, povprečni razpolovni čas folpeta v prsti je bil 2,3 ± 1,4 dni. Izmerjene koncentracije folpeta smo uporabili za izračun tveganja za talne organizme. Z uporabo ekotoksikoloških izogibnostnih testov na deževnikih in izopodih smo dobili koncentracijo brez vpliva na organizme (NOEC) 1,31 ± 0,01 mg/kg. Razmerje med okoljsko koncentracijo folpeta in koncentracijo, ki ne vpliva na talne organizme (PEC/PNEC) je bilo 28 v najslabšem primeru ob najvišji koncentraciji folpeta v tleh. Rezultat nakazuje na možen negativen vpliv folpeta na talno favno, vendar smo zaradi hitrega razpada folpeta v prsti tveganje za talne nevretenčarje ovrednotili kot zelo nizko in folpet priporočali za nadaljnjo rabo v vinogradništvu.
Ključne besede: folpet, okoljska ocena tveganja, talni ekosistemi, fungicid, prst
Objavljeno v RUNG: 16.02.2018; Ogledov: 4870; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (2,86 MB)

12.
Analiza psihosocialnih tveganj na delovnem mestu v izbrani organizaciji
Maja Tišma, 2017, diplomsko delo

Opis: Delodajalec je dolžan poskrbeti, da je vsak, ki je redno ali začasno zaposlen v njegovem podjetju, že pred začetkom nastopa na delovnem mestu poučen o varnosti na delovnem mestu in o varstvu pred požarom. Dejavniki, kot so nezadostno znanje, različne spretnosti in navade ter nezadostna usposobljenost delavcev za varno delo, so ključnega pomena za nastanek poškodb pri delu. S tem so seznanjeni tudi v podjetju Mahle Letrika, d. d.; enem izmed največjih proizvodnih podjetij v Sloveniji z več kot 50-letno tradicijo. Z novo skupino za promocijo zdravja poskušajo koncept »zdravega delovnega mesta« v upanju, da ta postane navada in ne dolžnost, čim bolj približati zaposlenim. V nalogi se bomo osredotočili predvsem na področje stresa na delovnem mestu. Psihosocialna tveganja in stres, povezan z delom, so med najtežjimi izzivi na področju varnosti in zdravja pri delu, ki jih je mogoče s pravim pristopom preprečiti in uspešno obvladovati ne glede na velikost ali vrsto podjetja. S pomočjo rezultatov naše ankete bodo oblikovani preventivni in kurativni ukrepi za zmanjševanje psihosocialnih tveganj ter izboljšanje ocene tveganja na delovnem mestu.
Ključne besede: Mahle Letrika, d. d., varnost in zdravje na delovnem mestu, varstvo pred požarom, promocija zdravja, stres na delovnem mestu, psihosocialna tveganja
Objavljeno v RUNG: 10.07.2017; Ogledov: 5102; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

13.
14.
15.
Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh