Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Spektrofotometrično določanje barve rdečih primorskih vin
Nika Gregorič, 2009, diplomsko delo

Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...diplomske naloge, spektrofotometrija, rdeča primorska vina, ...
Ključne besede: diplomske naloge, spektrofotometrija, rdeča primorska vina
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 3207; Prenosov: 256
URL Polno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Predlog zaščite geografskega porekla Goriška Brda v okviru Evropske unije
Alan Kristančič, 2011, diplomsko delo

Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...diplomske naloge, vinogradništvo, vrhunska vina, kakovostna vina, geografsko poreklo, Goriška Brda, ...
Ključne besede: diplomske naloge, vinogradništvo, vrhunska vina, kakovostna vina, geografsko poreklo, Goriška Brda
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 2459; Prenosov: 232
URL Polno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Penina in vinorodni okoliš kot blagovna znamka
Taras Gašparin, 2011, diplomsko delo

Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...diplomske naloge, blagovne znamke, trženje, vina, geografsko poreklo, Goriška Brda, ...
Ključne besede: diplomske naloge, blagovne znamke, trženje, vina, geografsko poreklo, Goriška Brda
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 2241; Prenosov: 210
URL Polno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Vpliv hrastovih trsk na vsebnost polifenolov v belih vinih
Jernej Žorž, 2013, diplomsko delo

Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...diplomske naloge, vinarstvo, hrastove trske, ekstrakcija polifenolov, bela vina, ...
Ključne besede: diplomske naloge, vinarstvo, hrastove trske, ekstrakcija polifenolov, bela vina
Objavljeno: 25.04.2014; Ogledov: 2366; Prenosov: 275
URL Polno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Pomen pospeševanja prodaje za uspešno trženje vina na primeru blagovne znamke Klen'Art
Aleksander Klenar, 2014, diplomsko delo

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: diplomske naloge, trženje vina, pospeševanje prodaje, blagovna znamka, Klen'Art
Objavljeno: 22.01.2015; Ogledov: 2660; Prenosov: 334
URL Polno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Vpliv različnih tehnoloških postopkov predelave grozdja sorte Zelen (Vitis vinifera L.) na aromatične značilnosti vina
Franko Fabjan, 2017, diplomsko delo

Opis: Poleg sorte, geo-klimatskih pogojev in vinogradniških strategij v vinogradu so tudi vinarjeve odločitve glede izbora vinifikacijskih postopkov tiste, ki lahko odločilno vplivajo na končno kakovost vina, vključno z njegovimi aromatskimi značilnostmi. Z različnimi prijemi ali postopki pred alkoholno fermentacijo in med njo lahko vplivamo predvsem na ekstrakcijo in ohranitev primarnih ter na tvorbo sekundarnih aromatskih spojin. V okviru diplomskega dela smo s pomočjo modernih analitskih pristopov metabolnega profiliranja in tehnike GC/MS/MS preučevali vpliv različnih tehnoloških postopkov predelave grozdja (krioekstrakcija s suhim ledom, stik s celimi jagodami med fermentacijo, klasični pristop-kontrola) na vsebnost prostih in vezanih aromatičnih spojin v mladih vinih Zelen, letnik 2014. Preučili smo tudi vpliv obravnavanih tehnologij na senzorične lastnosti, vezane na zaznave vonja v mladih vinih. Rezultati enoletnega poskusa so nakazali, da lahko s pomočjo krioekstrakcije v vinih Zelen povečamo izplene skupnih prostih aromatičnih kislin, estrov in terpenov, po drugi strani pa smo zaznali le trend povečanja vsebnosti skupnih višjih alkoholov pri vzorcih iz postopka dodajanja jagod med fermentacijo. V primeru vezanih aromatskih spojin smo s pomočjo postopka dodajanja jagod v primerjavi s kontrolo opazili trende povečanja vsebnosti nekaterih vezanih estrov, norizoprenoidov in višjih alkoholov, krioekstrakcija pa je večinoma povzročila trende k niţjim vsebnostim vezanih aromatskih spojin glede na kontrolne vzorce. Nazadnje so se tudi senzorična opazovanja z vonjem povezanih lastnosti vin zaključila preteţno v prid postopku z dodajanjem jagod med fermentacijo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: 'Zelen' (Vitis Vinifera L.), alternativni pristopi v predelavi grozdja, krioekstrakcija, dodajanje sveţih jagod med alkoholno fermentacijo, proste aromatične spojine v vinu, vezane aromatične spojine v vinu, senzorika vina
Objavljeno: 23.01.2017; Ogledov: 2419; Prenosov: 175
.pdf Polno besedilo (1,16 MB)

7.
Vpliv karbonske maceracije na vsebnost fenolov in aromatične značilnost vina Merlot
Iris Lisjak, 2017, diplomsko delo

Opis: Kakovost vina je prvi vrsti odvisna od lastnosti uporabljenega grozdja, njegova kakovost in stil pa sta močno odvisna tudi od vinarjevih odločitev glede uporabljenih vinifikacijskih postopkov. Zahteve vinskega trga spodbujajo k izboljšanju klasičnih kot tudi k uvajanju alternativnih vinarskih strategij. V sklopu diplomskega dela smo preučevali vpliv postopka karbonske maceracije v predelavi grozdja sorte 'Merlot' na vsebnosti prostih aromatičnih spojin, skupnih antocianov ter skupnih polifenolov v vinih in sicer v primerjavi s kontrolnim, klasičnim postopkom pridelave mladega rdečega vina. Kemijske analize vzorcev smo opravili spektrofotometrično ter s pomočjo naprednih analitskih pristopov metabolnega profiliranja in tehnike GC-MS-MS. Preučili smo tudi senzorične lastnosti eksperimentalnih vin. Rezultati enoletnega poskusa so pokazali, da lahko s karbonsko maceracijo v vinu Merlot povečamo vsebnost skupnih prostih aromatičnih kislin, estrov in norizoprenoida damascenona. Nasprotno smo več aromatičnih alkoholov določili v kontrolnih vinih. Uporaba karbonske maceracije je povzročila slabši izplen skupnih antocianov, ne pa tudi skupnih polifenolov. Senzorične analize barve so potrdile več češnjevo rdečih odtenkov pri vinih, pridelanih s karbonsko maceracijo ter več vijoličnih in rubinastih pri kontrolnih vinih. Karbonska maceracija je povzročila boljšo intenzivnost ter kakovost vonja, vendar slabšo trajnost in intenzivnost okusa vina. Degustatorji so pri vinih, pridelanih s karbonsko maceracijo, zaznali več svežega sadja in mehkega rdečega sadja v vonju ter več svežine in nekoliko boljšo harmoničnost v okusu. Kontrolna vina so imela močnejše zaznave gozdnih sadežev v vonju, v okusu pa več grenkobe in astringence, a so degustatorjem delovala polnejše.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: 'Merlot' (Vitis vinifera L.), tehnologije pridelave rdečega vina, karbonska maceracija, proste aromatične spojine, polifenoli, antociani, senzorika vina
Objavljeno: 19.06.2017; Ogledov: 1783; Prenosov: 119
.pdf Polno besedilo (1,80 MB)

8.
Alternativne vinogradniške in vinarske tehnologije: kakovostni, trajnostni in senzorični potencial
Urška Vrhovšek, Jana Laganis, Lorena Butinar, Paolo Sivilotti, Melita Sternad Lemut, 2017, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci (vabljeno predavanje)

Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...Botrytis cinerea, mikrobna ekologija vinske trte, alternativne vinarske tehnologije, senzorika vina....
Ključne besede: odstajevanju listov v predelu grozdov, trajnostno vinogradništvo, Botrytis cinerea, mikrobna ekologija vinske trte, alternativne vinarske tehnologije, senzorika vina.
Objavljeno: 29.06.2017; Ogledov: 1060; Prenosov: 77
.pdf Polno besedilo (15,95 KB)

9.
VPLIV ODTRANJEVANJA LISTOV IN UPORABE MREŽ ZA ZAŠČITO PRED PTIČI NA KOLIČINO PRIDELKA TER KAKOVOSTNE PARAMETRE GROZDJA IN VINA SORTE SAUVIGNONASSE (VITIS VINIFERA L.)
Aljaž Namar, 2018, diplomsko delo

Opis: Odstranjevanje listov v območju grozdov in uporaba mrež za zaščito pred ptiči sta pogosto uporabljeni vinogradniški strategiji, ki vplivata na mikroklimatske pogoje v grmu vinske trte ter posledično na količinske in kakovostne parametre pridelka. V okviru diplomskega dela smo v vinogradu sorte 'Sauvignonasse' v Pristavem (Brda), po načelu naključne razporeditve blokov trt, zastavili primerjavo med petimi ukrepi: UNT (brez tretiranja), ELR (razlistanje pred cvetenjem), LLR (razlistanje po cvetenju), REN (razlistanje po cvetenju in senčenje z rdečimi mrežami) ter BKN (razlistanje po cvetenju in senčenje s črnimi mrežami). Tekom dozorevanja smo v odvisnosti od ukrepa spremljali osnovne kakovostne, ob trgatvi pa tudi količinske parametre pridelka. Grozdje smo ločeno vinificirali in v vinih določili osnovne kakovostne parametre, vsebnost hlapnih tiolov ter opravili senzorično analizo. Z obravnavanimi ukrepi smo le v manjši meri vplivali na kakovostne parametre grozdja, medtem, ko smo, predvsem z ukrepom ELR, pomembneje vplivali na količino pridelka in težo grozdov. V vinih smo (v korist obravnavanjem ELR, LLR in REN) opazili razlike v koncentracijah sladkorja prostega ekstrakta, poleg različnih trendov vsebnosti skupnih titracijskih kislin pa smo z ukrepi povzročili tudi nekaj razlik v vsebnostih posameznih kislin (vinska, jabolčna) ter skupnih hlapnih kislin. V primerjavi s kontrolo smo opazili povečanje vsebnosti 4MMP pri obravnavnjih BKN in ELR ter povečanje 3MH pri LLR, BKN in REN. Natančnejši pregled povzročenih sprememb in rezultatov (enoletnih) primerjav je nakazal, da učinki na opazovane parametre niso tako preprosti in linearni, da bi omogočili sistematično optimizacijo oz. da so medsebojni vplivi različnih kombinacij vinogradniških strategij na parametre grozdja kompleksni ter jih moramo uvajati nadvse previdno.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: 'Sauvignonasse' (Vitis vinifera L.), odstranjevanje listov v območju grozdov, mreže za zaščito pred priči, mikroklima, osnovni količinski in kakovostni parametri grozdja in vina, hlapni tioli.
Objavljeno: 06.03.2018; Ogledov: 1263; Prenosov: 98
.pdf Polno besedilo (1,12 MB)

10.
Vpliv različnih bentonitov na senzorične in kemijske lastnosti vina sorte 'Rebula' (Vitis vinifera L.)
Uroš Špacapan, 2018, diplomsko delo

Opis: Pomemben dejavnik pri kakovosti vina ter posledično tudi pri uspešni prodaji je stabilnost vina v steklenici, kajti v nasprotnem primeru pride do slabega ugleda vinarja in tudi zavračanja proizvoda na trgu. Beljakovinsko stabilnost vina lahko dosežemo na več načinov, ki pa so odvisni od same tehnologije in tudi trendov na vinskem trgu. V sklopu diplomske naloge smo preučevali vpliv uporabe štirih različnih bentonitov na kemijske in senzorične lastnosti vina sorte Rebula. Vino smo pred stekleničenjem tretirali z različnimi komercialno dostopnimi bentoniti in stekleničena vina kemijsko ter senzorično ovrednotili. Poleg določanja osnovnih kemijskih parametrov smo spektrofotometrično določili vsebnost skupnih fenolov in barve vina. S pomočjo encimskih kitov smo določili tudi vsebnost vinske, jabolčne in mlečne kisline v stekleničenih vinih. Rezultati našega poskusa kažejo, da je uporaba različnih bentonitov vplivala tako na kemijske kot tudi na senzorične lastnosti vina. V vinih tretiranih z bentonitom smo zaznali rahel trend nižjih vsebnosti alkohola ter skupnih titrabilnih in hlapnih kislin. Obenem pa smo zaznali tudi trende povečanja parametrov, kot je barva vina (absorbanca pri 420 nm) in vsebnosti skupnih fenolov primerjavi s kontrolnim – netretiranim vzorcem. Senzorična ocena tretiranih vin je nakazala trend siromašenja sadnih not pri vseh uporabljenih bentonitih, v določenih primerih pa, nasprotno, pozitivne vplive na zaznane cvetlične in rastlinske note. Rezultati so tako pokazali, da vrsta bentonita različno vpliva na senzorične lastnosti vina Rebula.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vino Rebula, belo vino, bentonit, kemijski parametri vina, senzorične lastnosti vina
Objavljeno: 13.02.2018; Ogledov: 1085; Prenosov: 93
.pdf Polno besedilo (1,62 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh