Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
Late-season Shiraz berry dehydration that alters composition and sensory traits of wine
John W. Blackman, Leigh M. Schmidtke, Guillaume Antalick, Hsiao-Chi Chou, Katja Šuklje, 2018, izvirni znanstveni članek

Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ... vino, arome, dehidracija grozdja, vinska trta,...
Ključne besede: vino, arome, dehidracija grozdja, vinska trta
Objavljeno: 17.07.2018; Ogledov: 2751; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (899,70 KB)

12.
Uporaba različnih kvasovk v pridelavi jabolčnega vina
Luka Koporec, 2018, diplomsko delo

Opis: Kemijske in senzorične lastnosti vina so poleg genetskih danosti ter geo-klimatskih okoliščin odvisne tudi od strategije tehnologije pridelave, ki jo izbere vinar. V to strategijo spada tudi izbira seva kvasovke. Vinski trg postaja vse bolj zahteven in željan nečesa novega, zato vse več vinarjev poskuša pridobiti drugačne lastnosti vin z uporabo drugačnih sevov kvasovk, oziroma z uporabo kombinacij različnih vrst kvasovk. V diplomski nalogi smo preučevali vpliv različnih kombinacij kvasovk na potek fermentacije ter na osnovne kemijske in senzorične lastnosti pridelanega jabolčnega vina. Poskus je bil izveden na laboratorijski skali. Rezultati poskusa so pokazali, da različne vrste kvasovk različno vplivajo na senzorične lastnosti vina, nekoliko manj pa na kemijske lastnosti. Rezultati nakazujejo, da različne kvasovke različno hitro porabljajo sladkorje, kar vpliva tudi na hitrost poteka fermentacije. Ob opazovanju osnovnih kemijskih lastnostih smo opazili razlike med kvasovkami oz. kombinacijami kvasovk pri parametrih kot so hlapne kisline in reducirajoči sladkorji, medtem ko v vsebnosti alkohola in pH vrednostih končnih jabolčnih vin med obravnavanimi fermentacijami nismo opazili razlik. Senzorična analiza vonja in barve jabolčnih vin je potrdila vpliv kvasovk na barvo, intenzivnost, trajnost in vrsto vonja.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...jabolčno vino, ne-Saccharomyces kvasovke, potek fermentacije, kvasovke, senzorična analiza...
Ključne besede: jabolčno vino, ne-Saccharomyces kvasovke, potek fermentacije, kvasovke, senzorična analiza
Objavljeno: 26.10.2018; Ogledov: 3539; Prenosov: 152
.pdf Polno besedilo (1,34 MB)

13.
AGRO-AMPELOTEHNIKA MALVAZIJE V ISTRI
Jan Reščič, prispevek na konferenci brez natisa

Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...mpelotehnika/Istrska Malvazija/Istra/razlistanje/dvojno namensko zorenje/fenoli/ vino/senzorična ocena...
Ključne besede: ampelotehnika/Istrska Malvazija/Istra/razlistanje/dvojno namensko zorenje/fenoli/vino/senzorična ocena
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 2114; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (332,63 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

14.
AGRO-AMPELOTEHNIKA MALVAZIJE V ISTRI
Jan Reščič, vabljeno predavanje na konferenci brez natisa

Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...ampelotehnika/razlistanje/dvojno namensko zorenje/Istrska Malvazija/grozdje/ vino/sekundarni metaboliti/fenoli...
Ključne besede: ampelotehnika/razlistanje/dvojno namensko zorenje/Istrska Malvazija/grozdje/vino/sekundarni metaboliti/fenoli
Objavljeno: 16.10.2018; Ogledov: 2618; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (143,97 KB)

15.
Komunikacija vinske industrije na spletnih družbenih omrežjih v Sloveniji
Karlo Kopjar, 2018, diplomsko delo

Opis: V svetovni vinski industriji je veliko zanimanja za tržno komunikacijo vinske industrije na družbenih omrežjih. Tak način komunikacije je relativno poceni in ob dobri uporabi učinkovit. Kot za vse tipe tržne komunikacije je tudi za tak tip komunikacije potrebno imeti strategijo. Ponujenih nam je več družbenih omrežij, a niso vsa primerna za komunikacijo z našimi strankami oziroma potencialnimi strankami. Slovenija je tradicionalna pridelovalka vina in zato so prebivalci skoraj neprestano v stiku z vinsko kulturo. Slovenci se zanimajo za uživanje domačih in kakovostnih izdelkov. V času višje stopnje brezposelnosti se je zmanjšalo uživanje vina, a je sedaj stanje spet normalno. Tako je primerno komunicirati s Slovenci o vinu na družbenih omrežjih. Zakoni pa omogočajo, da je tak tip komunikacije skoraj neoviran. Z anketo smo iskali odgovore na vprašanja o uporabi družbenih omrežij in uživanju vina. Anketiranci so pokazali zanimanje za že tradicionalne vsebine o vinu. Ugotovili smo, da so ženske bolj primerna ciljna skupina za več različnih tipov vin kot moški. Možno je povzeti, da se družbena omrežja glede vina uporabljajo bolj za to, da spomnijo nekega potrošnika, kot da ga prepričajo, saj se ti bolj zanašajo na priporočila drugih kot na kak drug vir informacij.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ... vino, družbena omrežja, tržno komuniciranje, končni potrošniki, Slovenija...
Ključne besede: vino, družbena omrežja, tržno komuniciranje, končni potrošniki, Slovenija
Objavljeno: 16.01.2019; Ogledov: 2779; Prenosov: 108
.pdf Polno besedilo (2,00 MB)

16.
Ko iz grešnega nastane pravo vino
Marko Lesica, Jan Reščič, 2018, intervju

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: grozdje, vino, martinovvo, predelava, alkoholna fermenetacija, jabolčno mlečnokislinska fermentacija, maceracija
Objavljeno: 09.12.2018; Ogledov: 2358; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (4,31 MB)

17.
Vpliv klasične maceracije in maceracije celega grozdja na kemijske in senzorične lastnosti vina Modri pinot
Margareta Lavrenčič, 2019, diplomsko delo

Opis: Maceracija grozdja je ključna tehnološka faza pri pridelavi rdečih vin. Na podlagi znanja, tehnologije in izkušenj ima ta tehnološki postopek velik vpliv na končno kakovost vina. V diplomski nalogi smo preučevali vpliv klasične maceracije in maceracije celega grozdja na kemijske in senzorične lastnosti vina modri pinot. Na podlagi različnih analiz smo določali: prosto žveplo, alkohol, skupne kisline, intenziteto in ton barve, skupne antociane, skupne fenole ter izvedli senzorično analizo. Rezultati našega poskusa kažejo, da maceracija celega grozdja daje vino z manjšo vsebnostjo skupnih kislin v primerjavi s klasično maceracijo. Manjša vsebnost skupnih kislin v vinu pri maceraciji s pecljevino se izraţa tudi z značilno višjim pH-jem vina. Vino maceracije s pecljevino je večji porabnik žvepla, vsebuje bistveno več skupnih fenolov in posledično imamo tudi večjo intenziteto barve, ki pa se pri vinu modri pinot izraža v večji rumeno-rjavih tonov barve. Senzorična analiza je potrdila kemijske analize barve, pokazala, da maceracija celega grozdja v osnovi daje nekoliko manj sadna vina, vendar s poudarjeno noto temnega sadja, zelenih not in začimb. Vino maceracije celega grozdja je bilo boljše sprejeto, saj je imelo prijetnejšo kislino in je bilo taninsko bolj uglajeno.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...poskusa kažejo, da maceracija celega grozdja daje vino z manjšo vsebnostjo skupnih kislin v primerjavi...
Ključne besede: Vino, Vitis vinifera L. 'Modri pinot', maceracija, peceljevina, kemijski parametri vina, senzorične lastnosti vina
Objavljeno: 26.07.2019; Ogledov: 2989; Prenosov: 144
.pdf Polno besedilo (1,09 MB)

18.
Rezultati študije mlečnokislinskih bakterij, povezanih z vinom teran: predavanje na Simpoziju o teranu in kraških produktih
Jelena Topić, Lorena Butinar, prispevek na konferenci brez natisa

Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...mlečnokislinske bakterije, teran, vino, grozdje, biogeni amini, Agrotour II...
Ključne besede: mlečnokislinske bakterije, teran, vino, grozdje, biogeni amini, Agrotour II
Objavljeno: 21.01.2020; Ogledov: 1916; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (310,81 KB)

19.
VPLIV KOVINSKIH IONOV NA IZGUBO SADNE AROMATIKE MLADIH BELIH VIN
Matic Ferjančič, 2020, diplomsko delo

Opis: Zaradi dejstva, da se kar nekaj slovenskih svežih belih vin že v kratkem obdobju po trgatvi sooča s posledicami netipičnega staranja (ATA), ki se kaže predvsem v hitri izgubi intenzivne sadne aromatike, smo se odločili, da bomo v diplomskem delu raziskali vzroke, ki pripeljejo do tega vedno bolj perečega problema. Ob preučevanju literature, povezane s to tematiko, smo naleteli na podatke, da bi lahko bila izguba intenzivne sadne aromatike (hidroliza estrov) povezana s povečanimi vsebnostmi kovinskih ionov v vinih. Poleg tega smo zasledili tudi raziskave, v katerih raziskovalci dokazujejo, da večja vsebnost antioksidantov v vinih pomaga zaščititi sadne estre. Da bi te informacije preverili, smo se odločili narediti poskus, v katerem smo v različnih obravnavanjih v vino sorte Sauvignon dodali realne količine kovinskih ionov in antioksidantov. Tako pripravljene vzorce smo nato pospešeno starali 50 dni pri 30 °C. Po koncu staranja smo estre iz vzorcev ekstrahirali z dietil etrom in te ekstrakte analizirali z uporabo plinskega kromatografa s plamenskim ionizacijskim detektorjem (GC-FID). Ugotovili smo, da kovinski ioni vplivajo na zmanjšanje količine estrov v izbranem vinu. Ravno tako smo ugotovili, da večja vsebnost antioksidantov v vinu, ki vsebuje več kovinskih ionov, pomaga zmanjšati hidrolizo estrov. Tekom izvedbe poskusa smo se soočili s kar nekaj ovirami in tako spoznali, da za pospešeno staranje vzorcev za analizo estrov ni primeren vsak material posodic. Pri stekleničkah smo opazili, da je med uporabo novega in opranega rabljenega stekla po 50-dnevnem staranju velika razlika v vsebnosti estrov v vzorcih. Možno je, da se med staranjem iz natrijevega borosilikatnega stekla v vino ekstrahirajo kovinski ioni, ki na tak način kontaminirajo vzorce. Pri polipropilenski (PP) embalaži pa smo opazili, da se med staranjem količina estrov v vzorcih zmanjša bolj kot v opranem rabljenem steklu. Vzrok za to je najverjetneje v adsorpciji estrov na stene PP posode.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...v katerem smo v različnih obravnavanjih v vino sorte Sauvignon dodali realne količine kovinskih ionov...
Ključne besede: vino, estri, kovinski ioni, antioksidanti, ATA, plinski kromatograf s plamenskim ionizacijskim detektorjem, GC-FID, izguba sadne aromatike, vpliv materiala embalaže na hidrolizo estrov
Objavljeno: 29.07.2020; Ogledov: 2322; Prenosov: 59
.pdf Polno besedilo (1,43 MB)

20.
e-Klet
Branka Mozetič Vodopivec, Erika Jež, Lorena Butinar, Marko Lesica, Melita Sternad Lemut, Guillaume Antalick, 2020, drugo učno gradivo

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: interaktivno učno gradivo, pridelava vina, posamezne faze pridelave, sveže belo vino
Objavljeno: 23.02.2021; Ogledov: 966; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (5,68 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh