Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 37
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
21.
Vpliv hidroloških razmer na kakovost kraških vodnih virov - primer izvira Rižane
Lucija Vodir, 2016, diplomsko delo

Opis: Brez vode na Zemlji ne bi bilo življenja. Pomembni viri pitne vode so kraški vodonosniki, ki so zelo dovzetni za onesnaževanje, predvsem zaradi njihove velike prepustnosti in s tem hitre infiltracije vode v podzemlje. Tudi reka Rižana se napaja iz kraškega vodonosnika v zaledju in je glavni vir pitne vode za prebivalce Slovenskega primorja. Predstavljene meritve in vzorčenja so potekala v okviru projekta »ŽIVO! Življenje – voda« v sklopu čezmejnega programa Slovenija – Hrvaška 2007–2013. Za oceno stanja vodotoka Rižane sem pridobljene podatke s terena primerjala z meritvami, ki jih opravlja Agencija RS za okolje na izviru Zvorček in na merilnem mestu Rižana – Dekani za obdobje 2007–2013. Poleg tega sem za obdobje 2010–2013 dodala še podatke Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, ki so bili pridobljeni na izviru Zvorček. Pri vseh merjenih parametrih se je pokazalo, da se ob spremembi hidroloških razmer, torej ob padavinskih dogodkih, vsebnost parametrov poveča, saj voda, ki se infiltrira v tla, s seboj prinese tudi onesnaženje. Najhujši onesnaževalci so kmetijstvo, industrija, odlagališča odpadkov in promet. Kljub temu pa mejne vrednosti niso bile presežene, razen v primeru mikrobioloških parametrov. Primerjava z obdobjem 2007–2013 je pokazala podobne rezultate. Prenos onesnaženja je torej vezan na padavinske dogodke in to odvisnost kakovosti vode od hidroloških razmer je treba upoštevati pri načrtovanju monitoringa kakovosti kraških vodnih virov.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...potekala v okviru projekta »ŽIVO! Življenje – voda« v sklopu čezmejnega programa Slovenija – Hrvaška...
Ključne besede: kras, voda, Rižana, hidrološke razmere, kakovost vode
Objavljeno: 20.01.2016; Ogledov: 4746; Prenosov: 251
.pdf Polno besedilo (3,60 MB)

22.
Stabilnost in detekcija železovih ionov v vodi iz oblakov
Jasna Gelati, 2016, diplomsko delo

Opis: Izmed vseh prehodnih kovin je železo najbolj razširjen in najbolj reaktiven element v atmosferski tekoči fazi, ki ima ključno vlogo v vodni kemiji. Oksidacijsko stanje železa se lahko v raztopini spremeni, npr. železo v obliki Fe(II) se ob stiku z zračnim kisikom ali drugim oksidantom oksidira do Fe(III) in se izloči kot netopni hidratizirani oksid. Zaradi velikega števila železovih zvrsti in njihovih različnih stabilnosti je kompleksna kemija železa v vodnih raztopinah še slabo raziskana. Tako npr. v vodi iz oblakov (to je voda iz kapljic, ki tvorijo oblake) še niso bile izmerjene koncentracije in konstante stabilnosti železovih zvrsti z organskimi ligandi, ki so ključnega pomena za poznavanje topnosti železa v vodi iz oblakov in lahko dajo pomembne podatke o kemijskih procesih v atmosferi. V diplomski nalogi sem določevala optimalne pogoje obdelave vzorcev in njihovega shranjevanja za ohranitev razmerij železovih zvrsti v vodi iz oblakov pri uporabi UV-Vis-spektrofotometrije (SPEC) ter mikroskopije s toplotnimi lečami (TLM). Dokazali smo, da shranjevanje vzorcev pri temperaturi 4 C in v temi zagotavlja največjo stabilnost Fe(II) in Fe(III) tako v kopenski kot morski vodi iz oblakov. Konstanta rekcijske hitrosti pretvorbe ali izgube Fe(II) oziroma Fe(III) ionov (Kp) v morski vodi iz oblakov znaša -0,215 s-1, v kopenski vodi iz oblakov pa -0,067 s-1, kar je manj v primerjavi s shranjevanjem pri sobni temperaturi in na svetlobi, saj tam Kp v morski vodi iz oblakov znaša -0,319 s-1, kopenski vodi iz oblakov pa -0,210 s-1. Z izračunom spodnje meje določevanja (LOD) za SPEC in TLM metodo smo pokazali, da je zaradi nižje LOD-vrednosti TLM-metoda primernejša za detekcijo železovih zvrsti v vodi iz oblakov, ker lahko uporabimo manjše količine vzorcev (µL), katerih koncentracije so tudi lahko nižje od LOD, ki jo lahko dosežemo s SPEC.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...npr. v vodi iz oblakov (to je voda iz kapljic, ki tvorijo oblake) še niso...
Ključne besede: TLM, UV-Vis-spektrofotometrija, voda iz oblakov, Fe(II), Fe(III)
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 4486; Prenosov: 206
.pdf Polno besedilo (2,39 MB)

23.
24.
Določitev parametrov procesa anaerobno-aerobnega čiščenja odpadne vode in hidrolize odpadnega biološkega blata VIPAP VIDEM KRŠKO
Aljaž Klasinc, Nina Novak, Aleksandra Račič Kozmus, Gregor Drago Zupančič, 2013, končno poročilo o rezultatih raziskav

Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...Blato iz čistilnih naprav, Deinking, Papirniška odpadna voda, Termo-kemijska hidroliza,...
Ključne besede: Anaerobna obdelava odpadne vode, Blato iz čistilnih naprav, Deinking, Papirniška odpadna voda, Termo-kemijska hidroliza
Objavljeno: 21.10.2016; Ogledov: 3034; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (1,17 MB)

25.
Določitev parametrov procesa anaerobne obdelave odpadnega biološkega blata VIPAP VIDEM KRŠKO; in Določitev parametrov za proces anaerobno-aerobnega čiščenja skupne odpadne vode in hidrolize odpadnega biološkega blata proizvodnje bioplina
Aljaž Klasinc, Aleksandra Račič Kozmus, Nina Novak, Gregor Drago Zupančič, 2013, končno poročilo o rezultatih raziskav

Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...Anaerobno čiščenje odpadnih voda, Proizvodnja bioplina, Papirniška odpadna voda, Termo-kemijska hidroliza...
Ključne besede: Anaerobno čiščenje odpadnih voda, Proizvodnja bioplina, Papirniška odpadna voda, Termo-kemijska hidroliza
Objavljeno: 21.10.2016; Ogledov: 3466; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (1,36 MB)

26.
Določitev parametrov procesa aerobne obdelave anaerobno predelane odpadne vode VIPAP VIDEM KRŠKO
Aljaž Klasinc, Nina Novak, Gregor Drago Zupančič, 2014, končno poročilo o rezultatih raziskav

Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...vode, Anaerobna obdelava odpadne vode, Papirniška odpadna voda, Sekvenčni šaržni reaktor...
Ključne besede: Aerobna obdelava odpadne vode, Anaerobna obdelava odpadne vode, Papirniška odpadna voda, Sekvenčni šaržni reaktor
Objavljeno: 21.10.2016; Ogledov: 3144; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (1,45 MB)

27.
Analiza proizvodnje in potencialne uporabe bioplina v Biobed® reaktorju za čiščenje odpadne pivovarniške odpadne vode
Gregor Drago Zupančič, 2012, elaborat, predštudija, študija

Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...Biobed reaktor, Bioplin, Pivovarniška odpadna voda, Pivska kvasina...
Ključne besede: Biobed reaktor, Bioplin, Pivovarniška odpadna voda, Pivska kvasina
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 2859; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (1,41 MB)

28.
Analiza proizvodnje in potencialne uporabe bioplina v Biobed® reaktorju za čiščenje odpadne pivovarniške odpadne vode
Gregor Drago Zupančič, 2013, elaborat, predštudija, študija

Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...Biobed reaktor, Bioplin, Pivovarniška odpadna voda, Pivska kvasina...
Ključne besede: Biobed reaktor, Bioplin, Pivovarniška odpadna voda, Pivska kvasina
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 2699; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (1,19 MB)

29.
Anaerobna obrada industrijskih otpadnih voda iz prehrambene industrije: opravdanost i iskustva
Mladen Franjo, Mario Panjicko, Gregor Drago Zupančič, Gordana Šelo, 2016, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: U radu je prikazana opravdanost primjene anaerobne obrade otpadnih voda iz prehrambene industrije na primjeru pivarske i mljekarske industrije. Otpadne vode prehrambene industrije većinom se ispuštaju u javni kanalizacijski sustav ili obrađuju aerobnim biološkim metodama. Porastom cijena energije i popularizacijom obnovljivih izvora, sve se više razmatra anaerobna obrada otpadnih voda prehrambene industrije, obzirom na visok sadržaj organskih tvari u njima. Te vode u pravilu imaju visoko organsko opterećenje (vrijednosti kemijske potrošnje kisika (KPK) otpadne vode pivarske industrije se kreću od 2500-4000 mg/L, a mljekarske industrije od 1500-3000 mg/L), koje je primjenom anaerobne obrade moguće sniziti do 90 %. Tako obrađene vode su, prema KPK vrijednostima, sličnije komunalnim otpadnim vodama te stoga i prihvatljivije za ispuštanje u javni kanalizacijski sustav. Uz snižavanje vrijednosti KPK, anaerobnom obradom proizvodi se bioplin, čijim je iskorištavanjem moguće supstituirati do 20 % prirodnog plina koji se koristi u proizvodnom procesu. Također, otpadnoj vodi moguće je dodavati i drugi tekući otpad (npr. kvasac, sirutka, proizvodi s isteklim rokom trajanja), koji može dodatno povećati proizvodnju bioplina do 60 %, bez negativnih posljedica na provedbu procesa. Uzimajući u obzir snižavanje pristojbi na otpadne vode i smanjenje potrošnje prirodnog plina, period povrata investicije u ovakve sustave iznosi od 3 do 5 godina što njihovu primjenu čini ekonomski opravdanom.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: anaerobna digestija, bioplin, energetska oporaba, otpadna voda
Objavljeno: 08.11.2016; Ogledov: 3434; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (10,04 MB)

30.
Merjenje koncentracij nekaterih zdravilnih učinkovin v odpadni vodi in tkivih rib z metodo LC-MS/MS
Jelena Topić, Klančar Anita, Trontelj Jurij, Roškar Robert, 2016, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...odpadna voda, ekstrakcija, zdravilne učinkovine, ribe, LC-MS/MS...
Ključne besede: odpadna voda, ekstrakcija, zdravilne učinkovine, ribe, LC-MS/MS
Objavljeno: 16.02.2017; Ogledov: 4055; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (122,02 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh