Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Izpis gradiva
A+ | A- | SLO | ENG

Naslov:Paranoia in Images : Fears through the Photographic Medium
Avtorji:Battiston, Roberta (Avtor)
Pezelj, Andrej (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Sluga, Ana (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf Roberta_Battiston.pdf (5,36 MB)
 
Jezik:Angleški jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga (mb11)
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:VŠU - Visoka šola za umetnost
Opis:“Strah” je resnični problem z resnično rešitvijo, medtem ko je “paranoja” nekaj kar je nezavedno ustvarjeno v naših mislih in jih lahko tako popolnoma prevzame, je t.i. “naprava moči”, kot v svoji teoriji navaja Michel Foucault. Na področju umetnosti, se je s tem fenomenom ukvarjalo že mnogo umetnikov, med katerimi so umetniško gibanje Preraphaelites, Vincent Van Gogh, ekspresionizem z Edvardom Munchem, Jamesom Ensorjem, Emilom Noldom, Egonom Schielom in Oskarjem Kokoshko, prav tako pa tudi surrealizem z slikarji kot so Salvador Dali, Renè Magritte in Max Ernst, so razsikovali področja sanj in domišljije. V fotografiji so pričeli raziskovati notranji svet človeškega bitja, najprej skozi piktorialistično gibanje nato pa še čez surrealizem v katerem so se umetniki kot Man Ray, André Kertész, Hans Bellmer, Philippe Halsman pričeli z eksperimentirati z novimi tehnikami. Lewis Carroll se je vdano posvetil fotografiranju mlade deklice nekje v sredini 19. stoletja. Temo otroštva je raziskovala tudi Loretta Lux. Med neosurrealističnime fotografe lahko spadajo Jerry Uelsmann, Robert in Shana Parke Harrison, Scarlota Ban, Brooke Shaden, Meggie Taylor, Robert Kusterle, Maurizio Frullani, Serigo Culoto, Sergio Scabar, Ingalisa Maria Fina, Enzo Tedeschi, Lorella Klun, Jennifer B Thoreson (Hudson) in Joel Peter Witkin. Jaques Rancière in Roland Barthes na z svojimi teorijami podajata ključ za branje slik v ne-seriji “Tempus Fugit, paranoia manent”. V svoji raziskavi sem želela raziskati zgodovinski razvoj povezave med umetniki in paranojo v namen razumevanja kako se je aktualna tema razvijala skozi leta in jo uporabiti kot začetno točko na poti do ustvarjanja svojega vizualnega jezika.
Ključne besede:#Fears #Paranoia #Devices of power #Biopolitics #Nightmares #Unconscious #Photography #Surrealism #Symbolism #Fairy tales
Leto izida:2015
Izvor:Nova Gorica
COBISS_ID:4038395 Povezava se odpre v novem oknu
URN:URN:SI:UNG:REP:NT1Z2PL7
Število ogledov:1031
Število prenosov:24
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:Gradivo ni uvrščeno v področja.
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Paranoja v podobah : strahovi skozi fotografski medij
Opis:“Strah” je resnični problem z resnično rešitvijo, medtem ko je “paranoja” nekaj kar je nezavedno ustvarjeno v naših mislih in jih lahko tako popolnoma prevzame, je t.i. “naprava moči”, kot v svoji teoriji navaja Michel Foucault. Na področju umetnosti, se je s tem fenomenom ukvarjalo že mnogo umetnikov, med katerimi so umetniško gibanje Preraphaelites, Vincent Van Gogh, ekspresionizem z Edvardom Munchem, Jamesom Ensorjem, Emilom Noldom, Egonom Schielom in Oskarjem Kokoshko, prav tako pa tudi surrealizem z slikarji kot so Salvador Dali, Renè Magritte in Max Ernst, so razsikovali področja sanj in domišljije. V fotografiji so pričeli raziskovati notranji svet človeškega bitja, najprej skozi piktorialistično gibanje nato pa še čez surrealizem v katerem so se umetniki kot Man Ray, André Kertész, Hans Bellmer, Philippe Halsman pričeli z eksperimentirati z novimi tehnikami. Lewis Carroll se je vdano posvetil fotografiranju mlade deklice nekje v sredini 19. stoletja. Temo otroštva je raziskovala tudi Loretta Lux. Med neosurrealističnime fotografe lahko spadajo Jerry Uelsmann, Robert in Shana Parke Harrison, Scarlota Ban, Brooke Shaden, Meggie Taylor, Robert Kusterle, Maurizio Frullani, Serigo Culoto, Sergio Scabar, Ingalisa Maria Fina, Enzo Tedeschi, Lorella Klun, Jennifer B Thoreson (Hudson) in Joel Peter Witkin. Jaques Rancière in Roland Barthes na z svojimi teorijami podajata ključ za branje slik v ne-seriji “Tempus Fugit, paranoia manent”. V svoji raziskavi sem želela raziskati zgodovinski razvoj povezave med umetniki in paranojo v namen razumevanja kako se je aktualna tema razvijala skozi leta in jo uporabiti kot začetno točko na poti do ustvarjanja svojega vizualnega jezika.
Ključne besede:#Strahovi #Paranoja #Mehanizmi oblasti #Biopolitika #Nočne more #Podzavest #Fotografija #Surealizem #Simbolizem #Pravljice


Nazaj