| Naslov: | “Rajši ‘stara devica’, nego nesrečna ženica”: podobe starejših žensk v delih zgodnjih slovenskih pisateljic |
|---|
| Avtorji: | ID Mihurko, Katja, UNG (Avtor) |
|---|
| Datoteke: |
Gradivo nima datotek, ki so prostodostopne za javnost. Gradivo je morda fizično dosegljivo v knjižnici fakultete, zalogo lahko preverite v COBISS-u.  |
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Delo ni kategorizirano |
|---|
| Tipologija: | 3.15 - Prispevek na konferenci brez natisa |
|---|
| Organizacija: | UNG - Univerza v Novi Gorici
|
|---|
| Opis: | V starejši slovenski pripovedni prozi ženski lik le redko zavzema osrednje mesto. In še tedaj, kadar lahko govorimo o protagonistkah, so to mlada dekleta v vlogi ljubezenskih objektov. Kot matere so ženski liki postavljeni v ozadje, kjer velikokrat le nemo opazujejo dogajanje ali pa umrejo že na porodu, še preden vstopijo v jesen življenja. Starejše ženske so le redko prikazane kot dobrohotna bitja z življenjsko modrostjo, pogosto so izpostavljene posmehu ali pomilovanju, še posebno, če imajo status neporočene ženske. Dobrodušni, samski in veseljaški ostareli stric Dolef iz prvega slovenskega romana nima dopolnila v ženskem liku ne v času svojega nastanka ne leta kasneje. V referatu bom pregledno predstavila redke like starejših žensk pri slovenskih pisateljih iz obdobij realizma in moderne, poiskala njihove izvore v arhetipskih podobah v ljudskem slovstvu in slovanskih mitologijah (Jága bába in liki čarovnic) ter jih soočila z upodobitvami, ki so jih ustvarile pisateljice v raziskovanem obdobju.
Drugačne podobe starejših žensk namreč odkrivamo že v delih prvih slovenskih prozaistk. Luiza Pesjak v ciklu Žensko življenje in ženska ljubezen (1865) kot lirski subjekt vpelje babico, ki nagovarja svojo vnukinjo. Pavlina Pajk prikaže v pripovedi Roka in srce (1881) neporočeno žensko, ki je s svojim življenje zadovoljna in pri njej mlado dekle išče nasveta. Z raznolikimi podobami starejših žensk je slovensko književnost obogatila Zofka Kveder tako v kratki pripovedni prozi kot v romanu Hanka.
Pri raziskavi “ženskega” pogleda na starke in starejše ženske v dobi moderne se bom oprla na esej Die alte Frau (Starka) nemške feministke Hedwig Dohm, napisan leta 1903, ki razkriva modern pogled na vlogo starejših žensk v družbi na prelomu stoletja in izraža vero, da lahko emancipacija žensk s tem, ko odpravi prepričanje, da je obstoj ženske utemeljen samo v njenem spolu, torej v njeni reproduktivni funkciji, obrne na bolje tudi življenje žensk v tretjem življenjskem obdobju in tako ustvari njihovo novo, drugačno podobo. |
|---|
| Ključne besede: | starka, Luiza Pesjak, Pavlina Pajk, Zofka Kveder |
|---|
| Kraj izvedbe: | Ljubljana, Inštitut za novejšo zgodovino |
|---|
| Leto izvedbe: | 8 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/RUNG-2859-c51be4b5-8262-c8e9-ca36-75151f1f64d9 |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 4616699 |
|---|
| NUK URN: | URN:SI:UNG:REP:YBCI6RFT |
|---|
| Datum objave v RUNG: | 23.12.2016 |
|---|
| Število ogledov: | 4400 |
|---|
| Število prenosov: | 0 |
|---|
| Metapodatki: |     |
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
|---|
| Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
|---|
| Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
