Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Izpis gradiva
A+ | A- | SLO | ENG

Naslov:Development of Slovenian linguistic terminology in Slovenian grammars in the 18th and 19th centuries
Avtorji:Trojar, Mitja (Avtor)
Ahačič, Kozma (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf Mitja_Trojar.pdf (4,06 MB)
 
Jezik:Angleški jezik
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga (mb31)
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:FPŠ - Fakulteta za podiplomski študij
Opis:The dissertation describes the problems of metalanguage and peculiarities of linguistic terminology. Special attention is paid to autonymy, which plays a central role in metalanguage. The dissertation presents the life and work of Eugen Wüster, the founder of traditional terminology, and the principal tenets of his approach to terminology. Traditional terminology is critically evaluated; we show its inability to describe linguistic terminology: it lacks a coherent theoretical apparatus enabling description, its semantic theory is based on classical definition, which in many cases cannot be formulated, which means that traditional terminology is also unable to account for translation of terms and comparison of concepts across different concept systems. A sample of 50 basic linguistic terms from 19 grammars from the 18th, 19th and 20th centuries was used to examine the development of Slovenian linguistic terminology and to ascertain who played the most important role in it. The research shows that Anton Janežič made by far the most important contribution to Slovenian linguistic terminology: he introduced 27 terms (in both his 1854 and 1863 grammars), which represents 54% of the 50 terms retained by Breznik. The dissertation also contains some remarks on the semantics of linguistic terms. The scientific relevance of the thesis lies in its critical evaluation of traditional terminology; the results show that traditional terminology faces a number of theoretical problems; a new theory of terminology is needed, one that will be able to account for translation of terms as well as for diachronic conceptual change. The scientific relevance of results related to the second research goal (determining the contributions of individual grammarians to the development of Slovenian linguistic terminology) consists in proposing a model of research that could be used in order to measure the influence of a specific author on the introduction of new terms.
Ključne besede:metalanguage, linguistic terminology, history of terminology, development of linguistic terminology, diachrony
Leto izida:2017
Izvor:Nova Gorica
COBISS_ID:4961787 Povezava se odpre v novem oknu
URN:URN:SI:UNG:REP:UINOCCDA
Število ogledov:1161
Število prenosov:145
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:Gradivo ni uvrščeno v področja.
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Razvoj slovenske jezikoslovne terminologije v slovenskih slovnicah v 18. in 19. stoletju
Opis:Disertacija opisuje probleme metajezika in posebnosti jezikoslovne terminologije. Posebna pozornost je posvečena avtonimiji, ki ima v metajeziku osrednjo vlogo. Predstavljena sta življenje in delo Eugena Wüsterja, utemeljitelja tradicionalne terminologije, ter osnovna izhodišča njegovega pristopa k terminologiji. Tradicionalna terminologija je kritično ocenjena; pokazana je njena nezmožnost opisa jezikoslovne terminologije: tradicionalna terminologija nima teoretičnega aparata, ki bi omogočal opis, njena semantika temelji na klasični definiciji, ki je v številnih primerih ni mogoče oblikovati, kar pomeni, da tradicionalna terminologija ne zmore pojasniti, kako potekata prevajanje terminov in primerjava pojmov med različnimi pojmovnimi sistemi. Na vzorcu 50 temeljnih jezikoslovnih terminov iz 19 slovnic iz 18., 19. in 20. stoletja je bilo preverjeno, kako se je razvijala slovenska jezikoslovna terminologija in kdo je pri tem odigral najpomembnejšo vlogo. Raziskava je pokazala, da je daleč najpomembnejši prispevek k slovenski jezikoslovni terminologiji naredil Anton Janežič: uvedel je 27 terminov (v obeh svojih slovnicah, iz 1854. in 1863. leta), kar predstavlja 54 % izmed 50 terminov, ki jih je ohranil Breznik. Disertacija vsebuje tudi nekaj opažanj o semantiki jezikoslovnih terminov. Znanstvena relevantnost disertacije je v njeni kritični oceni tradicionalne terminologije; rezultati kažejo, da je tradicionalna terminologija s teoretičnega vidika problematična. Potrebna bi bila nova teorija terminologije, ki bo zmogla pojasniti, kako potekata prevajanje terminov in diahrona pojmovna sprememba. Znanstvena relevantnost rezultatov v zvezi z drugim raziskovalnim ciljem (določanje prispevkov posameznih slovničarjev k razvoju slovenske jezikoslovne terminologije) pa je predlog modela raziskave, ki bi se lahko uporabljal za merjenje vpliva posameznega avtorja na vpeljavo novih terminov.
Ključne besede:metajezik, jezikoslovna terminologija, zgodovina terminologije, razvoj jezikoslovne terminologije, diahronija


Nazaj