Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Izpis gradiva
A+ | A- | SLO | ENG

Naslov:Space weather research with the Pierre Auger Observatory
Avtorji:Živec, Miha (Avtor)
Stanič, Samo (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf Miha_Zivec.pdf (5,21 MB)
 
Jezik:Angleški jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga (mb22)
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FN - Fakulteta za naravoslovje
Opis:Space weather refers to environmental conditions in the interplanetary space and Earth’s magnetosphere, ionosphere and exosphere and can influence the performance and reliability of electronics based technological systems. The major role in space weather changes plays the solar wind, a stream of charged particles (mostly electrons and protons) with energies of approximately 1 keV, that can cause geomagnetic storms and auroras. During their entry into the atmosphere, high energy cosmic rays collide with atomic nuclei of atmospheric gasses. When scattering occurs extensive air showers are created. Those cascades of secondary particles create flashes of light due to the Cherenkov effect as well as excite molecules of nitrogen gas in atmosphere, which then glow in fluorescent light. In order to observe the light created by air showers, it has to be collected with telescopes. The particles from the cascades that reach ground can be detected with surface detectors. The Pierre Auger Observatory is the largest observatory for cosmic ray measurements. It is located in Argentinian pampas covering an area of 3000 km2. It consists of 1660 surface detectors and 27 fluorescence telescopes. For cosmic rays with energies above few 1017 eV, a precise reconstruction of energy and direction of primary particle is achievable. Observatory also allows measurement of flux of incoming particles down to primary energies in ca. 10 GeV - 10 TeV interval, with a median energy ca. 80-90 GeV. This measurement capability is called "scaler" mode, since the corresponding data consist of scaler counted cascade particles with deposited energy between 15 and 100 MeV, at the average rate of 2 kHz per individual surface detector. For the purpose of this master thesis I compared the data from scaler mode measurements with measurements of neutron monitors, which are commonly used for space weather observations. With the correlation received from the comparison, I showed that scaler mode operation of Pierre Auger observatory can be used to monitor space weather events such as solar cycle and the decreases in the observed galactic cosmic ray intensity due to solar wind (Forbush decrease).
Ključne besede:Pierre Auger Observatory, cosmic rays, space weather, Forbush decrease
Leto izida:2019
Izvor:Nova Gorica
COBISS_ID:5451515  Povezava se odpre v novem oknu
URN:URN:SI:UNG:REP:ISZ1KGBP
Število ogledov:187
Število prenosov:8
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:Gradivo ni uvrščeno v področja.
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Raziskave vesoljskega vremena z observatorijem Pierre Auger
Opis:Izraz vesoljsko vreme se uporablja za spremenljive pogoje v medplanetarnem prostoru v bližini Zemlje, ki vplivajo na Zemeljsko magnetosfero, ionosfero in eksosfero. Eden izmed glavnih vzrokov za vesoljsko vreme je sončev veter, tok nabitih delcev (elektronov in protonov) z energijami okoli 1 keV, ki lahko povzroca geomagnetne nevihte (perturbacije v Zemeljski magnetosferi) in polarni sij. Vpliva tudi na druge kozmicne delce z višjimi energijami, ki vpadajo v Zemeljsko atmosfero. Pri sipanju visokoenergijskih kozmicnih delcev na atomskih jedrih atmosferskih plinov pride do nastanka plazov sekundarnih delcev, ki jih je mogoce zaznati preko detekcije fluorescence ali pojava Cerenkova v atmosferi, bodisi z meritvami nabitih delcev, ki dosežejo površje. Najvecji observatorij na svetu za meritve lastnosti kozmicnih žarkov je observatorij Pierre Auger v Argentini, ki pokriva površino 3000 km2. Kot talne detektorje za meritve sekundarnih delcev, ki dosežejo površje, observatorij uporablja mrežo 1660 vodnih detektorjev cerenkova, hkrati pa uporablja tudi 27 fluorescencnih teleskopov za meritve lastnosti plazov v atmosferi. Smeri in energije kozmicnih delcev z energijami nad 1017 eV je mogoce rekonstruirati iz koincidence signalov iz vec talnih detektorjev. Observatorij omogoca tudi meritev fluksa primarnih kozmicnih delcev z nižjimi energijami (med 10 GeV in 10 TeV) v t. i. “scaler” nacinu, kjer neodvisno merimo število vpadlih kozmicnih delcev v vsakem posameznem talnem detektorju. Pri scaler nacinu so prešteti vsi iz kaskad, katerih energijska sled v detektorju, ni nižja od 15MeV in ne presega 100 MeV. Povprecna frekvenca sledi na detektor je približno 2 kHz. Podatke, pridobljene v scaler nacinu meritev sem primerjal s podatki, pridobljenimi z nevtronskimi opazovalnicami, ki se jih uporablja za opazovanje vesoljskega vremena. S korelacijo, dobljeno pri primerjavi, sem pokazal, da je z nizkoenergijskim nacinom delovanja observatorija Pierre Auger ravno tako mogoce spremljati dolgorocne spremembe vesoljskega vremena, kot je soncev cikel in zmanjšanje števila visokoenergijskih delcev, ki dosežejo Zemljo zaradi soncnih vetrov (Forbushev pojav).
Ključne besede:observatorij Pierre Auger, kozmicni delci, vesoljsko vreme, Forbush decrease


Nazaj