Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Izpis gradiva
A+ | A- | SLO | ENG

Naslov:Izražanje naklonskih pomenov z glagolom imeti
Avtorji:Gomboc, Katarina (Avtor)
Datoteke:URL http://skrabcevi-dnevi.zrc-sazu.si/Portals/19/Povzetki/2021-09-29-Skrabcevi-dnevi-12-povzetki.pdf
 
Jezik:Angleški jezik
Vrsta gradiva:Neznano ()
Tipologija:1.12 - Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci
Organizacija:UNG - Univerza v Novi Gorici
Opis:Obravnava naklonskih izrazov v slovenščini običajno zajema najbolj značilne naklonske glagole in izraze, ki izražajo naklonske pomene (ne)zmožnosti, obveznosti in dovoljenja, in sicer glagola morati in moči, naklonsko brezosebno zgradbo treba je, naklonski izraz lahko, glagol smeti, razgled po sodobnejši rabi slovenščine pa nakazuje tudi naklonsko rabo glagola rabiti v pomenu izražanja obveznosti. Manj pozornosti se namenja načinu izražanja naklonskosti, ki je bolj tipičen za neknjižno slovenščino: to je izražanje naklonskega pomena obveznosti z glagolom imeti, (1). (1) ... za ta dan so večinoma naredili, kar imajo narediti v jesenskih dneh, ... (Gigafida) Prispevek se zato osredotoča prav na naklonsko rabo glagola imeti, k temu pa dodajamo še bolj pogovorno različico izražanja naklonskosti z glagolom imeti, ki mu sledi predlog za, temu pa nedoločnik, (2). (2) Gredo pač domov, ko naredijo tisto, kar so imeli za narediti ta dan. (Gigafida) V prispevku predstavljamo in med seboj primerjamo oba načina izražanja naklonskih pomenov ter ponazarjamo skladenjske, pomenske in delno tudi pragmatične razlike rabe obeh struktur v okviru izražanja naklonskih pomenov. Na podlagi podatkov iz korpusa Gigafida v prispevku obravnavamo naklonske pomene z glagolom imeti v slovenščini s stališča jezikoslovne teorije, ki temelji na analizi modalnih pomenov v Nuyts (2014) in ki jo predstavljamo v prvem delu razprave. Naklonski pomeni so v omenjeni analizi razvrščeni v tri skupine: dinamično, deontično in epistemično naklonskost. Najožja opredelitev dinamične naklonskosti je, da gre za pripisovanje zmožnosti ali sposobnosti prvemu delovalniku (navadno vršilcu dejanja), da izvede dejanje ali uresniči stanje (Gomboc 2018). Deontično naklonskost lahko definiramo kot kazalnik stopnje sprejemljivosti zunajjezikovne situacije, ki jo navadno, vendar ne nujno vedno, izraža tvorec besedila (prav tam). Izražanje epistemične naklonskosti pa je prisotno takrat, ko tvorec ocenjuje možnost, da se bo ubesedeno dejanje uresničilo v dejanskosti (prav tam). Podatki kažejo, da izražanje z glagolom imeti v slovenščini lahko izraža vse tri tipe naklonskosti. Ob tem ugotavljamo, da se izražanje naklonskih pomenov z glagolom imeti z nedoločnikom v slovenščini rabi izključno z glagoli v dovršni obliki, (3) in (4), medtem ko se v zgradbi s predlogom za uporabljata tako nedoločnik v dovršni kot nedovršni obliki, (5) in (6). (3) To ti imam povedati. (4) ??Z njim se imam pogovoriti. (5) Za danes sem opravila vse, kar sem imela za opraviti. (6) »Veliko imam za delati,« mi je ves čas razlagal in me prosil za razumevanje. Prispevek prinaša spoznanja o doslej slabo opisanem načinu izražanja naklonskosti z glagolom imeti v slovenščini. Namen prispevka je predstaviti skladenjske, pomenske in delno tudi pragmatične značilnosti rabe obeh struktur z glagolom imeti v okviru izražanja naklonskih pomenov.
Ključne besede:naklonskost, dinamična naklonskost, deontična naklonskost, epistemična naklonskost, imeti
Leto izida:2021
Št. strani:Str. 7-8
COBISS_ID:80116483 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:81
URN:URN:SI:UNG:REP:1NH1C2WB
Število ogledov:84
Število prenosov:1
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:Gradivo ni uvrščeno v področja.
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del monografije

Naslov:Škrabčevi dnevi 12
Podnaslov:Nova Gorica, 8 . oktober 2021
Založnik:ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Raziskovalna postaja Nova Gorica
COBISS.SI-ID:79951619 Novo okno
Kraj izida:Nova Gorica
Leto izida:2021
Uredniki:Helena Dobrovoljc, Danila Zuljan Kumar, Petra Kolenc

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Dozoreti, obogateti, izgoreti ... o netožilniških glagolih v slovenščini
Ključne besede:naklonskost, dinamična naklonskost, deontična naklonskost, epistemična naklonskost, imeti


Nazaj