1. Optimizacija prezračevalnega sistema komunalne čistilne naprave z energetsko, ekonomsko ter okoljsko analizo projekta : magistrsko deloUroš Braz, 2024, magistrsko delo Opis: Čistilne naprave za čiščenje komunalnih odpadnih vod čistijo odpadne vode do stopnje, ki je primerna za izpust v okolje. To počnemo na različne načine, eden izmed njih je čiščenje s pomočjo vnosa zraka, kjer pri tem posnemamo naravo, le da so ti postopki bolj intenzivni. Pri vnosu zraka v prezračevalne bazene čistilne naprave se poslužujemo različnih puhal ter mešal, vedno pa imamo pred očmi maksimalni čistilni učinek ob najmanjših obratovalnih stroških. Kot smo pokazali v tem magistrskem delu, predstavlja prezračevanje skoraj 2/3 vseh energijskih potreb čistilne naprave, zato je v današnjem času ob naraščanju cen energentov ter vsestranskih prizadevanjih po zmanjšanju porabe energije še toliko bolj pomembna pravilna izbira načina vnosa zraka v prezračevalne bazene čistilne naprave. Pri načrtovanju čistilnih naprav si želimo doseči čim večji učinek čiščenja, čistilna naprava pa naj obratuje ob čim manjših stroških. Izkaže se, da kljub preverjenim metodam čiščenja v praksi zaradi napačnih odločitev pri načrtovanju vedno ne dosegamo zgornjih ciljev.
V zaključnem delu magistrskega dela smo pokazali, kako s pravilno izbiro in načrtovanjem tehnološke opreme zmanjšamo stroške obratovanja ter izboljšamo delovanje komunalne čistilne naprave. Investicijo smo s pomočjo dinamičnih metod ocenili z ekonomskega vidika. Izvedli smo meritve raztopljenega kisika ter porabe energije. Investicijo smo ovrednotili z okoljskega stališča z izračunom zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov ter vzorčenjem in analizo odpadne ter očiščene vode pred in po zamenjavi prezračevalnega sistema.
Ključne besede: čiščenje odpadnih vod, čistilne naprave, difuzorji, prenos kisika, prezračevanje, prezračevalniki, magistrske naloge
Objavljeno v RUNG: 05.06.2024; Ogledov: 226; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (4,41 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. FOTOELEKTROKEMIČNI RAZKROJ BARVILA RODAMIN B V ODPADNIH VODAH Z UPORABO NANOSOV S FLUOROM DOPIRANEGA KOSITROVEGA OKSIDAMatjaž Reya, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo z metodo fotoelektrokatalitičnega procesa opazovali razgradnjo barvila rodamin B v vodi. Izmerili smo čas, ki je bil potreben, da se je barvilo razgradilo in se je voda razbarvala. Vzorce smo analizirali s pomočjo UV-Vis spektroskopije. Raziskavo smo izvajali v foto-elektrokemijski celici, pri čemer smo uporabili anodo, katodo in referenčno elektrodo. Za anodo smo uporabili steklo z nanosom s fluorom dopiranim kositrovim oksidom (ang. fluorine doped tin oxide - FTO). Enako steklo smo izbrali za katodo, premazali smo jo s platino (Pt), za referenčno elektrodo pa smo uporabili srebro-srebrovo kloridno elektrodo (Ag|AgCl). Eksperiment je bil sestavljen iz treh obravnav z namenom primerjanja podatkov v različnih pogojih. Uporabili smo svetila treh valovnih dolžin 365 nm, 405 nm, in Vis svetlobo (> 400 nm). Potek reakcije smo preverili z uporabo 0,01 M žveplove kisline (H2SO4) in 0,001 M natrijevega hidroksida (NaOH). Ugotovili smo, da se je barvilo rodamin B koncentracije 1 × 10-5 mol/L, razgradilo samo v kislem mediju, z uporabo svetila valovne dolžine = 405 nm. Razgradnja je v tem primeru potekala od 30 do 80 min. Na čas, ki je bil potreben za razgradnjo barvila, je bistveno vplivala aktivacija filma FTO. Eksperiment smo izvedli tudi brez svetila, v popolni temi, ta je, glede na poskuse z svetilom, potekel bistveno počasneje ali sploh ni potekel.
Ključne besede: Fotoelektrokataliza, rodamin B, FTO, razgradnja barvila, čiščenje vode
Objavljeno v RUNG: 21.10.2019; Ogledov: 5135; Prenosov: 134
Celotno besedilo (1,73 MB) |
3. Mineralizacija odvečnega blata iz čistilnih naprav za komunalne odpadne vode s pomočjo ozonacije : Diplomsko deloŠpela Hudobivnik, 2017, diplomsko delo Opis: Odvečno blato predstavlja veliko finančno breme, saj strošek odstranjevanja blata na čistilnih napravah predstavlja kar 50% do 60% celotne finančne porabe. V današnjem svetu poznamo in uporabljamo več različnih načinov in procesov, ki potrjeno zmanjšujejo odvečno blato nastalo med procesom čiščenja odpadnih voda. Eden izmed teh procesov je ozonacija. Za namene primerjave v raziskovalnem delu, se je najprej ozoniralo samo blato, nato se je postopek ozonacije integriral v proces čiščenja odpadne vode s šaržnim biološkim reaktorjem (SBR). Za ovrednotenje procesa smo analizirali parametre KPK, TN, TP, NO3--N in NH4+-N, z analizo sušin in žarin pa se je določila koncentracija blata in koncentracija hlapne snovi v blatu za oceno uspešnosti odstranjevanja blata. S samo ozonacijo smo uspeli doseči znižanje koncentracije blata za 60,7% pri dozi 80 g ozona/kg suhe snovi. Koncentracije KPK, TN in TP v supernatantu so se z višjo dozo ozona pričakovano povišale, saj slednji poškoduje celično steno celic v blatu, to pa povzroči da se znotrajcelične snovi razpustijo v supernatant. Točko preloma smo določili pri dozi 30 g ozona / kg suhe snovi, zaradi najvišjega skoka KPK ter sorazmerno nizkega in obvladljivega povečanja koncentracij TN in TP. Pri integraciji ozonacije v proces čiščenja odpadne vode smo dosegli 83% znižanje količine odvečnega blata, pri povprečni dozi 11,1 g ozona/kg suhe snovi blata. KPK, TN, TP, NO3-N in NH4-N so bili pri čiščenju odpadne vode na iztoku pod mejno vrednostjo za izpust. Največji problem je predstavljal TN zaradi velikega vpliva ozonacije na denitrifikacijo. Poraba energije za ozonacijo je znašala 453 kW h na tono dehidriranega blata, kar, po naših izračunih, znese 46,95 € po toni.
Ključne besede: Čiščenje odpadne vode, odvečno blato, ozon, ozonacija, mineralizacija blata
Objavljeno v RUNG: 04.07.2017; Ogledov: 8323; Prenosov: 305
Celotno besedilo (2,69 MB) |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |
