11. Estetika lenobe, solarni punk in avantgarda: Kako lahko humanistika misli ekološko krizo? : Ekološka kriza in kritika na festivalu Rethinkable v Novi GoriciKristina Pranjić, Peter Purg, Andrej Pezelj, Magdalena Germek, Primož Mlačnik, Alenka Ambrož, Mirt Komel, 2022, intervju Ključne besede: Eko kritika, literatura in umetnost, imaginarij rasti, avantgarda, odrast, solarni punk, ekozofija Objavljeno v RUNG: 19.12.2022; Ogledov: 1145; Prenosov: 0 Gradivo ima več datotek! Več... |
12. |
13. |
14. High spatial heterogeneity of water stress levels in Refošk grapevines cultivated in Classical KarstFrancesco Petruzzellis, Sara Natale, Luca Bariviera, Alberto Calderan, Alenka Mihelčič, Jan Reščič, Paolo Sivilotti, Katja Šuklje, Klemen Lisjak, Andreja Vanzo, Andrea Nardini, 2022, izvirni znanstveni članek Ključne besede: Classical Karst, water status, drought stress, grape quality, phenolic profile, vitis vinifera Objavljeno v RUNG: 11.11.2021; Ogledov: 2068; Prenosov: 0 Gradivo ima več datotek! Več... |
15. Literarno delo in njegov (implicitni) avtor : Vidika literarne vede in šolske prakseIvana Zajc, 2016, magistrsko delo Opis: Vlogo avtorja v literarnem delu najprej preverimo preko kontroverznega koncepta implicitni avtor, pri katerem najprej pokažemo njegovo genezo. Magistrsko delo vsebuje izvirno sintezo rekonceptualizacij implicitnega avtorja, ki je vsebinsko razvrščena glede na osnovne kazalnike: povezava z empiričnim avtorjem in antropomorfnost ter trije vidiki opredeljevanja: vidik literarne produkcije, vidik literarne recepcije, vidik literarnega dela kot fenomena. Ta razdelitev je nastala preko vsebinske analize večine sodobnih in izbranih ključnih starejših razprav na to temo. Sinteza omogoča, da razkrijemo osrednje anomalije teorij, med temi problematično težnjo k simultanemu definiranju vloge avtorja v literarnem delu za vse procese, ki so povezani s književnostjo, hkrati. Posebej izpostavimo tiste teorije, ki koncept opredeljujejo z vidika literarnega bralca: gre za bralčev konstrukt, ki nastane preko znotrajbesedilnih lastnosti in poznavanja zunajbesedilnih dejstev o empiričnem avtorju ter širših kontekstov nastanka literarnega dela, pa tudi kasnejše recepcije literarnega dela. Tako opredeljen koncept je temelj za razpravo o vlogi dejstev o empiričnem avtorju v šolski praksi, pri čemer temeljimo na pouku slovenščine na gimnazijah. Za integriranje znanja o zunajliterarnih kontekstih v znanje o samem literarnem delu je ključno kognitivno branje. Omogoča namreč povezovanje literarnega dela v širše (kulturno-, duhovnozgodovinske in druge) kontekste. Kognitivna naratologija opaža, da bralci besedilno strukturo pripišejo določenemu delovalniku, empirična raziskava literarnega branja z vidika predstav o literarnem avtorju pa kaže, da emotivnih spodbud pri bralcu ne sproža le vsebina literarnega dela, pač pa tudi poznavanje dejstev o implicitnem avtorju. Na temelju sistemske književnodidaktične paradigme z elementi recepcijske zagovarjamo, da temelji spoznavanje avtorja na teh osnovah. Učenčevo zanje o literarnem avtorju ne sme biti ločeno od drugih kontekstualnih elementov produkcije in kasnejše recepcije književnosti. Med temi elementi književnega znanja naj bodo vzročno-posledične in logične povezave, ki jih zagotavlja znanje z(a) razumevanje(m). Dosežemo ga s poukom, kjer je na prvem mestu komunikacija s književnostjo in v katerem usvajanje znanja poteka dejavno % problemsko. Dokument Evropski literarni okvir za učitelje v srednjih šolah (2012) pri spoznavanju sistema književnosti izhaja iz učenčevega zanimanja za literarnega avtorja. Literarna zmožnost, ki jo določa, je tesno speta s književnim znanjem, ki empiričnega avtorja locira v kompleks okoliščin, ki določajo produkcijo in kasnejšo recepcijo literarnega dela. Višje stopnje literarne zmožnosti terjajo problemske obravnave zunajbesedilnih dejstev o literarnem delu, v tesni navezavi s slednjim. Ključne besede: literarna teorija, implicitni avtor, nakazani avtor, empirični avtor, didaktika književnosti, knjižna vzgoja, kognitivno branje, problemski pouk, magistrsko delo, bolonjski magisteriji Objavljeno v RUNG: 05.11.2021; Ogledov: 1717; Prenosov: 0 |
16. |
17. Splošne in posamične smernice za strokovno področje sodnega tolmačenja in prevodov : opis področja delaViktorija Osolnik Kunc, Barbara Rovan, Barbara Pregelj, Lea Burjan, Tanja Dolar Božič, Alenka Kocbek, Špela Kutin, Jasmina Markič, Breda Negro-Marinič, Brina Zapušek, elaborat, predštudija, študija Opis: Cilj splošnih in posamičnih smernic je enotna navedba strukture, navodil in napotkov za sodno tolmačenje in smiselna uporaba četrtega odstavka 15. člena ZSICT (posamične smernice) o napotkih in navodilih za izdelavo pisnega prevoda, overitve in tehnike tolmačenja.
STROKOVNA MONOGRAFIJA (tipologije ni mogoče vnesti)! Ključne besede: tolmačenje, pravni jezik, strokovni jezik, analiza diskurza, slovenščina, nemščina Objavljeno v RUNG: 19.01.2021; Ogledov: 2571; Prenosov: 83 Celotno besedilo (1,78 MB) |
18. Gabriel García Márquez in njegove prevajalke : pogovorni večer 6. novembra 2019 v Knjižnici A. T. LinhartaBarbara Pregelj, Alenka Bole-Vrabec, Vesna Velkovrh-Bukilica, Veronika Rot, 2019, druga izvedena dela Opis: Sodelovale so: Alenka Bole Vrabec, Vesna Velkovrh-Bukilica in Veronika Rot. Pogovor je moderirala Barbara Pregelj
Prosim, uvrstiti pod 3.26 (drugi dogodki) Ključne besede: prevajanje, latinskoameriška književnost, Gabriel García Márquez, prevajanje v slovenščino, recepcija Objavljeno v RUNG: 22.09.2020; Ogledov: 2344; Prenosov: 0 Gradivo ima več datotek! Več... |
19. |
20. 13. konferenca slovenskih elektroenergetikov CIGRE-CIREDRenata Križnar, Alenka Andolšek, 2017, strokovni članek Ključne besede: elektroenergetika, razvoj, investicije, projekti, naravne ujme, študijski komiteji, kadri, znanje Objavljeno v RUNG: 22.05.2020; Ogledov: 2645; Prenosov: 0 |