Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 142
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
Slovenian verbs: Structure, stress and allomorphy
Marko Simonović, Petra Mišmaš, predavanje na tuji univerzi

Opis: The talk will address three closely related topics concerning the verb in Slavic: the structure of the verbal domain, stress patterns and root allomorphy. We focus on data from Slovenian.
Ključne besede: verbs, Slovenian, Distributed Morphology, allomorphy, stress, theme vowels
Objavljeno v RUNG: 13.10.2020; Ogledov: 2638; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

62.
Think globally, act locally
Marko Simonović, Petra Mišmaš, prispevek na konferenci brez natisa

Opis: Slovenian is one of the languages used as a source of data for a model of non-local allomorphy in Božič (2019). Specifically, Božič (2019: 501) argues for non-local allomorphy in Slovenian because the root of the verb can differ depending on the finiteness of the form and this interaction occurs across the theme vowel (ž-e-ti ‘to reap’ vs. žanj-e-m ‘I reap’). In this talk we will, based on observations in Marvin (2003), propose a general account of theme vowels in Slovenian as the spellout of the v head and present additional data in favor of the more traditional analysis že-∅-ti~žanj-e-m (e.g. in Šekli 2010), which only involves local allomorphy.
Ključne besede: verbs, Slovenian, allomorphy, stress, theme vowels, spellout
Objavljeno v RUNG: 24.09.2020; Ogledov: 2782; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

63.
64.
Verb wasn't built in a cycle (it was built in two)
Marko Simonović, Petra Mišmaš, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Opis: In this talk, we focus on verbs and argue that verbs lack prosodic specification in their lexical entry. We propose that the two different stress patterns in verbs are a consequence of two positions for theme vowels in the verbal domain. Assuming that Slovenian prosody places stress at the final syllable of the deepest cycle (Simonović under review), we argue that the verb forms that surface with a stressed theme vowel (e.g. godrnj-á-mo) have the theme vowel positioned just below the first cyclic head, whereas the remaining verbs have their theme vowel above this position which leads to stem-final stress (vijúg-a-mo).
Ključne besede: verbs, stress, root allomorphy, Slovenian, Distributed Morphology
Objavljeno v RUNG: 07.09.2020; Ogledov: 2677; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

65.
Španska gripa na Goriškem v letu 1918
Martin Batagelj, 2020, diplomsko delo

Opis: V uvodu diplomske naloge bom najprej utemeljil razloge za izbrano temo ter s pomočjo literature opisal bolezen in njene značilnosti ter natančno predstavil simptome. V nadaljevanju se bom posvetil orisu problematike na globalni ravni, torej začetku širjenja pandemije po svetu, saj naj bi bolezen aprila 1918 z okuženimi ameriškimi vojaki začela svoj smrtonosni pohod po Evropi, kjer se je razširila po bojnem polju in med civilisti. Seveda bom na tem mestu predstavil tudi vlogo bolezni pri odvijanju vojne ter na kakšen način je pandemija vplivala na njen razplet. Ob tem bom izpostavil posameznika, ki je pri iskanju rešitve problema namenil veliko truda ter kot načelnik zdravstvene službe v Manchestru z daljnovidnimi nasveti in ukrepi preprečil, da bi bolezen terjala še večji davek. To je bil škotski zdravnik dr. James Niven, pri opisu njegovega prispevka proti pandemiji pa mi bodo pomagala tudi poročila njegovih opažanj obolelih. V osrednjem delu diplomske naloge se bom najprej posvetil širjenju španske gripe na področju današnje Slovenije. Na tem mestu bom predstavil odziv medijev na pojav in smrtonosnost gripe; predvsem v časopisih Slovenec, Slovenski narod, Štajerc in še drugih. V veliko pomoč mi bodo tudi šolske, župnijske in ostale kronike, ki so jih ljudje pisali v tistih dneh. Največjo pozornost pa bom namenil pojavu in posledicam pandemije na Goriškem. Na tem mestu bom na kratko orisal tudi stanje v regiji po soških bitkah, stanje beguncev in vrnitev vojakov s front ter obširno predstavil pojav in širjenje bolezni ter odziv nanjo. Pri tem si bom pomagal z lokalnimi in župnijskimi kronikami ter časopisnimi članki. Nazadnje bom predstavil resnično zgodbo o tem, kako se moji predniki soočali s špansko gripo. Diplomsko delo bom zaključil s sklepom, v katerem bom povzel celotno temo diplomske naloge, poudaril glavna spoznanja pri njeni izdelavi in predstavil medicinske raziskave povezane s špansko gripo v 21. stoletju.
Ključne besede: španska gripa, Goriška, influenca, zgodovina bolezni, pandemija
Objavljeno v RUNG: 08.07.2020; Ogledov: 3850; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (2,93 MB)

66.
Zakaj velika okrogla rdeča čestitka in ne rdeča velika okrogla čestitka? Poskus razlage nezaznamovane stave pridevnikov
Franc Marušič, Petra Mišmaš, Rok Žaucer, 2020, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Nezaznamovana stava kakovostnih pridevnikov znotraj levega prilastka je univerzalna. Pridevniki za velikost, obliko in barvo se tako najpogosteje pojavljajo ravno v tem vrstnem redu. V slovnici lahko ta vrstni red opišemo na različne načine, vendar mora jezikoslovje pojasniti tudi, od kod ta vrstni red izhaja. Da bi odgovorili na to vprašanje, se v prispevku omejimo na hipotezo, da je ta vrstni red osnovan na lastnostih nejezikovne kognicije. Predstavimo psihološki zaznavni eksperiment, s katerim smo hipotezo preverjali, in rezultate eksperimenta, ki hipotezo potrjujejo.
Ključne besede: kakovostni pridevniki, besedni red, izvor slovničnih pravil, slovnica in zunajjezikovna kognicija, tvorbena slovnica, kartografija
Objavljeno v RUNG: 01.07.2020; Ogledov: 2575; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

67.
En ali več morfem-ov?
Marko Simonović, Petra Mišmaš, druga izvedena dela

Opis: V predavanju se posvečava mnogim funkcijam morfema -ov-. Tega lahko namreč zasledimo v kontekstu besedotvornih morfemov, npr. v glagolih (hud-ov-a-ti (se)), v svojilnih pridevnikih (Janez-ov), skupnih imenih (grm-ov-je) ali v samostalnikih, izpeljanih iz samostalnikov (bank-ov-ec), in v vlogi oblikotvornega morfema (npr. jezik-ov.rod.mn). Vprašanje, na katerega odgovarjava v tem predavanju, je, ali gre v vseh teh (na prvi pogled nepovezanih) okoljih za več morfemov, ki so le naključno enakoglasni, oziroma ali lahko vse te pojavitve -ov- analiziramo kot en sam morfem. V predavanju se bova zavzela za slednjo možnost. Skladno s tem v analizi, ki je postavljena v okvir razpršene morfologije, pristopa, nastalega v okviru tvorbene slovnice (Halle & Marantz 1993), zabriševa tradicionalno razmejitev med oblikotvornimi in besedotvornimi morfemi. Morfem -ov- se namreč v funkcijah, na katere se bova osredotočila v predavanju, tj. oblikotvorni -ov- (jezik-ov, grad-ov-i) in svojilni -ov- (npr. Janez-ov in zdravnik-ov/kralj-ev), obnaša kot morfem brez specifičnega pomena, katerega funkcija je odvisna od samega okolja, v katerem se pojavi.
Ključne besede: morfologija razpršena morfologija slovenščina oblikotvorni morfemi besedotvorni morfemi
Objavljeno v RUNG: 01.07.2020; Ogledov: 2549; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

68.
Advances in formal Slavic linguistics 2017
2020, zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na mednarodni ali tuji konferenci

Opis: Advances in Formal Slavic Linguistics 2017 is a collection of fifteen articles that were prepared on the basis of talks given at the conference Formal Description of Slavic Languages 12.5, which was held on December 7-9, 2017, at the University of Nova Gorica. The volume covers a wide array of topics, such as control verbs, instrumental arguments, and perduratives in Russian, comparatives, negation, n-words, negative polarity items, and complementizer ellipsis in Czech, impersonal se-constructions and complementizer doubling in Slovenian, prosody and the morphology of multi-purpose suffixes in Serbo-Croatian, and indefinite numerals and the binding properties of dative arguments in Polish. Importantly, by exploring these phenomena in individual Slavic languages, the collection of articles in this volume makes a significant contribution to both Slavic linguistics and to linguistics in general.
Ključne besede: Slavic, linguistics, Formal Description of Slavic Languages, control verbs, instrumental arguments, perduratives, comparatives, negation, n-words, negative polarity items, complementizer ellipsis, impersonal se-constructions, complementizer doubling, indefinite numerals, binding, Russian, Czech, Slovenian, Serbo-Croatian, Polish
Objavljeno v RUNG: 02.06.2020; Ogledov: 2870; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

69.
Mogućnosti proizvodnje biovodika iz otpadne hrane
Romana Marinšek-Logar, Maša Vodovnik, Petra Muri, Gregor Drago Zupančič, Mario Panjicko, 2019, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Ključne besede: otpadna hrana, biovodik, anaerobna mikrobna razgradnja
Objavljeno v RUNG: 04.03.2020; Ogledov: 3235; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

70.
Vojna škoda na Goriškem med prvo svetovno vojno: primer vasi Miren pri Gorici
Vojko Ferletič, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljam vojno škodo na Goriškem na primeru vasi Miren. Najprej predstavim Miren pred prvo svetovno vojno, nato na podlagi časopisnih člankov predstavim življenje v vasi v zaledju fronte in vse skupaj umestim v kontekst prve svetovne vojne. V tem sklopu opišem tudi begunsko kolonijo v Savinjski dolini, ki je nastala s selitvijo mirenske čevljarske zadruge na grad Vrbovec pri Mozirju, kamor je odšla v begunstvo večina mirenskega prebivalstva. Sledi opis termina vojne škode, ki mu sledi poglavje z opisi ukrepov za obnovo Goriške, ki so jih izvedle tako avstro-ogrske kot italijanske oblasti, in vloge Maksa Fabianija. Sledi opis vojne škode v Mirnu, kjer poleg časopisnih člankov uporabim tudi cenitve vojne škode, ki jih hrani državni arhiv v Gorici. Tu podrobneje predstavim škodo dveh družin, ki sta bili sorodstveno povezani in sta skupaj preživeli begunstvo v Ljubljani. Poglavju o civilnih žrtvah, kot posebni vrsti vojne škode, je dodan seznam umrlih prebivalcev Mirna in seznam padlih, ranjenih, obolelih in ujetih vojakov iz takratne občine Miren. Diplomsko delo zaključim z opisom deželnega stavbnega reda.
Ključne besede: Miren, Goriška, prva svetovna vojna, soška fronta, vojna škoda
Objavljeno v RUNG: 20.02.2020; Ogledov: 4432; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (3,89 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh