71. Tantadrujevo iskanje sreče: od didaktike do interpretacijeZoran Božič, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: Članek obravnava primer šolske interpretacije srednje dolgega pripovednega besedila, in sicer po načelu učne verige odlomkov z vprašanji za tesno branje. Ta didaktični pristop se je sicer na Slovenskem uveljavljal že pred drugo svetovno vojno, bolj sistematično uresničitev pa je doživel z izidom delovnih zvezkov za domače branje Zlati poljub in Poljub zlata leta 1998. Po skoraj dveh desetletjih šolske rabe je čas za natančnejšo presojo pristopa oz. njegove uporabnosti, tudi s pomočjo primerjave dveh učnih verig, nastalih po znani Kosmačevi noveli Tantadruj. Članek zaključuje interpretativni poskus, ki Tantadrujevo iskanje sreče povezuje s pripovedovalčevim iskanjem ustvarjalnega navdiha. Ključne besede: Ciril Kosmač, učna veriga, tesno branje, domače branje, didaktika književnosti Objavljeno v RUNG: 09.05.2017; Ogledov: 5156; Prenosov: 234 Celotno besedilo (842,78 KB) |
72. Avtorice v slovenskih srednješolskih berilihZoran Božič, 2017, izvirni znanstveni članek Opis: Članek temelji na številčni raziskavi deleža avtoric v slovenskih srednješolskih berilih od leta 1850 do leta 2000. Najvišji odstotek (okoli 15) so dosegle avtorice v berilih po drugi svetovni vojni in v sodobnih berilih, vendar samo v enem od treh konkurenčnih, ki gre pri izboru avtorjev precej širše od
veljavnega učnega načrta. Raziskava je pokazala, da je delež avtoric odvisen od širine pristopa: manj je vključenih vseh avtorjev, manj je možnosti za pojavljanje avtoric. Pri zelo gostem situ nacionalno reprezentativnih književnikov ženski spol sploh ni zastopan. Spol sestavljavca/sestavljavcev berila
lahko vpliva na možnosti za pojavljanje avtoric, vendar ne nujno: lahko je sestavljavka berila ženska, pa vanj ni vključena niti ena književnica. Primerjava med berili in literarnozgodovinskimi izbori pokaže, da so avtorice v berilih (zaradi omejenosti obsega, ki ga določajo vključena literarna besedila) manj prisotne, pa tudi izborna merila so lahko drugačna. Ključne besede: avtorice, slovenska srednješolska berila, literarna zgodovina, kanonizacija, didaktika Objavljeno v RUNG: 03.04.2017; Ogledov: 5227; Prenosov: 183 Celotno besedilo (994,42 KB) |
73. Didaktični model učne verige odlomkov: na primeru novele Tantadruj Cirila KosmačaZoran Božič, 2016, izvirni znanstveni članek Opis: Članek obravnava primer šolske interpretacije srednje dolgega pripovednega besedila, in sicer po modelu učne verige odlomkov z vprašanji za tesno branje. Ta didaktični pristop se je sicer na Slovenskem uveljavljal že pred drugo svetovno vojno, bolj sistematično uresničitev pa je doživel z izidom delovnih zvezkov za domače branje Zlati poljub in Poljub zlata leta 1998. Po skoraj dveh desetletjih šolske rabe je čas za natančnejšo presojo pristopa oz. njegove uporabnosti, tudi s pomočjo primerjave dveh učnih verig, nastalih po znani Kosmačevi noveli Tantadruj. Članek zaključuje primer učne verige, ki Tantadrujevo iskanje sreče
povezuje s pripovedovalčevim iskanjem ustvarjalnega navdiha. Ključne besede: Ciril Kosmač, učna veriga, tesno branje, domače branje, didaktika književnosti Objavljeno v RUNG: 06.02.2017; Ogledov: 5433; Prenosov: 0 Gradivo ima več datotek! Več... |
74. Stoji učilna zidana : Slovenščina v šolstvu nekoč, med mojim šolanjem in danesZoran Božič, 2016, strokovni članek Opis: Članek se začenja s pregledom slovenščine v šoli od Jerneja Kopitarja do druge svetovne vojne, temu pa sledi zapis osebnih spominov na slovenščino v osnovni in srednji šoli ter na študi slovenistike in komparativistike na FF v Ljubljani. Članek se končuje s predstavitvijo razmer v osnovnem in predvsem srednjem šolstvu, seveda z vidika slovenščine kot učnega jezika. Ključne besede: učni jezik, slovensko šolstvo, didaktika, primerjalna književnost, slovenščina, Marija Žagar, Dušan Pirjevec, Jože Toporišič, Boris Paternu, učbeniki, šolski priročniki Objavljeno v RUNG: 15.11.2016; Ogledov: 5561; Prenosov: 226 Celotno besedilo (801,00 KB) |
75. Problemske obdelave slovenskih klasikovZoran Božič, 1993, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Prispevek po uvodu vključuje poglavja Analiza odlomka (Martin Kačur, Hiša Marije Pomočnice, Hlapec Jernej in njegova pravica), Opredeljevanje glavnega junaka oziroma preučevanje odnosov med osrednjimi literarnimi osebami, Analiza dramske zgradbe (Martin Krpan, Agitator, Boj na požiralniku), Vrednotenje ravnanja literarne osebe (Parizina, Krst pri Savici) in Sosedov sin (didaktični posnetek). Ključne besede: problemski pouk, klasična literatura, slovenska književnost, tesno branje, didaktika književnosti, učna veriga Objavljeno v RUNG: 25.10.2016; Ogledov: 7881; Prenosov: 217 Celotno besedilo (5,30 MB) |
76. Obravnava domačega branja z učno verigo : Ponazoritev s Cankarjevimi HlapciZoran Božič, 1997, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Prispevek prinaša predstavitev učne verige odlomkov, namenjene obravnavi domačega branja z metodo tesnega branja. Za ponazoritev je izbrana učna veriga drame Hlapci. Ključne besede: didaktika književnosti, učna veriga, tesno branje, dramatika, Ivan Cankar, Hlapci, slovenska književnost Objavljeno v RUNG: 25.10.2016; Ogledov: 6931; Prenosov: 357 Celotno besedilo (2,62 MB) |
77. Literarna teorija : Skripta za predmet Uvod v študij književnosti z literarno teorijoZoran Božič, 2012, drugo učno gradivo Opis: Gradivo prinaša poglavja Besedna umetnost na poti od ustvarjalca do bralca, Literarne zvrsti in vrste ter literarna oblika, Tema, motivi in sporočilo, Metrične značilnosti verza, Ritem in ritmične figure, Glasovne figure, Pomenske figure, Pripovedovalec, Perspektiva, Motivacija, Dramatska zgradba, Pripovedna tehnika, Slogovni postopki, Literarne osebe, Dramska trojna enotnost in Recepcijska teorija (teorija bralčevega odziva). Ključne besede: literarna veda, didaktika, literarna zgodovina, hermenevtika, recepcijska teorija, lirika, epika, dramatika, poezija, proza Objavljeno v RUNG: 17.10.2016; Ogledov: 7320; Prenosov: 495 Celotno besedilo (834,66 KB) |
78. Sto dvajset let slovenske didaktike književnosti (1867-1987)Zoran Božič, 2014, pregledni znanstveni članek Opis: Pregledni znanstveni članek obravnava razvoj slovenske didaktike književnosti od Janežičevih Cvetnikov do zaključka njene predakademske faze v času usmerjenega izobraževanja. Pri tem opazuje spremembe v didaktični zasnovi beril in v opredelitvah ciljev, vsebin in metod, kakor so jih izražali posamezni strokovni članki ali redke monografije. Pomembnejši mejniki so začetek dvajsetega stoletja v okviru avstro-ogrske monarhije, trideseta leta v času Kraljevine Jugoslavije in sedemdeseta leta v obdobju SFRJ. Ključne besede: didaktika književnosti, berila za pouk književnosti, šolska interpretacija Objavljeno v RUNG: 23.09.2016; Ogledov: 4978; Prenosov: 213 Celotno besedilo (290,69 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
79. Tematika rudarstva v srednješolskih berilih od 1850 do 1950Zoran Božič, 2016, izvirni znanstveni članek Opis: V prvem stoletju izhajanja srednješolskih beril (od uvedbe slovenščine kot predmeta po marčni revoluciji do prve petletke po drugi svetovni vojni) je bilo objavljenih čez sto prispevkov s tematiko rudarstva oz. drugih dejavnosti, povezanimi z njim, večinoma v prozni obliki, veliko pa je bilo tudi pesmi. Prvi zapisi imajo izrazito afirmativen odnos do rudarjenja, saj v tem vidijo možnost za splošno blagostanje (npr. Vodnikova pesem Na moje rojake ali Vrtovčev zapis Pogled z Nanosa). Proti koncu 19. stoletja se pojavijo prvi zapisi o negativnih plateh rudarjenja ali o varljivosti hlepenja po dragocenih rudnih bogastvih (npr. Jurčičeva proza Mornar in rudar in Erjavčeva črtica Ni vse zlato, kar se sveti.) Šele v obdobju med dvema vojnama se pojavi več prispevkov, ki predstavljajo rudarjenje kot nehumano in nevarno dejavnost (npr. Župančičeva pesnitev Duma ali Javornikova črtica Zasulo ga je oz. Nesreča v rudniku. Po drugi vojni se spet ponovno pojavi optimistični pristop: v osrednjih berilih kot poveličevanje socialističnega napredka (npr. sestavek Rudarji tekmujejo) ali v zamejskih berilih kot poveličevanje kapitalistične industrializacije (npr. sestavek Zakladi zemlje so vir civilizacije, kulture in blaginje). O proizvodnji živega srebra v Idriji se ves čas piše kot o veliki posebnosti, ki širi slavo slovenskih dežel po vsem svetu. Prispevki o tem so bili objavljeni v osmih sestavih beril, prvi že v Bleiweisovem sestavu za nižje srednje šole leta 1850, zadnji pa v Beličičevem zamejskem sestavu leta 1947. O odkritju živega srebra oz. o idrijskem rudniku pišejo kar štirje pričevalci: J. V. Valvazor, M. Kastelic, Fl. Hrovat in J. C. Oblak. Ključne besede: rudarstvo, srednja šola, berilo, didaktika, Idrijski rudnik Objavljeno v RUNG: 14.07.2016; Ogledov: 4903; Prenosov: 233 Celotno besedilo (78,00 KB) |
80. Poezija Franceta Prešerna v srednješolskih učbenikih in njena recepcijaZoran Božič, 2010, doktorska disertacija Opis: Disertacija obravnava dva problemska sklopa: poezijo Franceta Prešerna v srednješolskih učbenikih za pouk književnosti od leta 1850 do leta 2010 ter recepcijo Prešernovih pesmi skozi čas in v sodobnosti. V prvem problemskem sklopu razkriva dejavnike in postopke šolske kanonizacije Prešerna ter razvoj didaktizacije beril v smeri učne knjige za samostojno delo z besedilom. V drugem problemskem sklopu raziskuje posebnosti pri razumevanju, doživljanju in vrednotenju Prešernovih pesmi ter načine za njihovo čimbolj učinkovito šolsko predstavitev.
Glede na to, da se je kanonizacija Prešerna začela že za časa njegovega življenja, je bil seveda vseh 160 let kanonski avtor, vendar pa kljub nenehnemu označevanju Prešerna za "največjega slovenskega pesnika" po številu besedilnih enot v berilih ni bil vedno prvi avtor, pač pa so ga večkrat prehitevali mlajši književniki, ki so bolj ustrezali trenutnim afinitetam sestavljavcev srednješolskih beril. Predvsem v drugi polovici 19. stoletja in tudi kasneje je bil zaradi negativnega odnosa šolskih oblasti do ljubezenske poezije izbor Prešernovih pesmi praviloma manj primeren (na nižji stopnji je bil največkrat objavljen sonet Memento mori, na višji stopnji pa cikel Soneti nesreče), nekatere ljubezenske pesmi pa so celo cenzurirali.
Od druge polovice 19. stoletja do danes se je razvijal didaktični instrumentarij srednješolskih beril (najprej so začeli dodajati stvarne opombe, kasneje pa še vprašanja in naloge za dejavno razčlembo leposlovnega besedila), vendar so še zlasti v obdobju po drugi svetovni vojni nekateri sestavi beril didaktično pomenili izrazito nazadovanje. Od sedemdesetih let dalje berila vključujejo tako literarnovedne vsebine kot vprašanja in naloge, sodobna berila pa se praviloma (izjema je npr. antološki sestav Krakar 2003) razvijajo v smeri vezanega berila z relativno majhno ponudbo leposlovnih besedil.
Zgodovinski pregled je pokazal, da so imeli težave z razumevanjem Prešernovih pesmi že njegovi sodobniki, kasneje pa tudi izobraženci, celo poznavalci Prešerna. Empirični preizkusi med slovenskimi srednješolci potrjujejo visoko recepcijsko zahtevnost Prešernove poezije. Nekatere osrednje Prešernove pesmi (npr. Krst pri Savici) zahtevajo izjemno gostoto dodanih opomb, zato je najustreznejše didaktično sredstvo za boljše razumevanje in doživljanje oblikovno in slogovno zahtevne klasične poezije dodana prozifikacija, kar so v celoti potrdili tudi rezultati pedagoškega eksperimenta. Ključne besede: poezija, Prešeren, didaktika, recepcija, kanonizacija, srednja šola, berilo, kanonizacija, prozifikacija, pedagoški eksperiment Objavljeno v RUNG: 12.05.2016; Ogledov: 6556; Prenosov: 207 Celotno besedilo (10,63 MB) |