61. |
62. Search for photons above ▫$10^{18}$▫ eV by simultaneously measuring the atmospheric depth and the muon content of air showers at the Pierre Auger ObservatoryA. Abdul Halim, Andrej Filipčič, Jon Paul Lundquist, Shima Ujjani Shivashankara, Samo Stanič, Serguei Vorobiov, Danilo Zavrtanik, Marko Zavrtanik, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: The Pierre Auger Observatory is the most sensitive instrument to detect photons with energies above 10[sup]17 eV. It measures extensive air showers generated by ultrahigh energy cosmic rays using a hybrid technique that exploits the combination of a fluorescence detector with a ground array of particle detectors. The signatures of a photon-induced air shower are a larger atmospheric depth of the shower maximum (�max) and a steeper lateral distribution function, along with a lower number of muons with respect to the bulk of hadron-induced cascades. In this work, a new analysis technique in the energy interval between 1 and 30 EeV (1 EeV=10[sup]18 eV) has been developed by combining the fluorescence detector-based measurement of �max with the specific features of the surface detector signal through a parameter related to the air shower muon content, derived from the universality of the air shower development. No evidence of a statistically significant signal due to photon primaries was found using data collected in about 12 years of operation. Thus, upper bounds to the integral photon flux have been set using a detailed calculation of the detector exposure, in combination with a data-driven background estimation. The derived 95% confidence level upper limits are 0.0403, 0.01113, 0.0035, 0.0023, and 0.0021 km[sup]−2 sr[sup]−1 yr[sup]−1 above 1, 2, 3, 5, and 10 EeV, respectively, leading to the most stringent upper limits on the photon flux in the EeV range. Compared with past results, the upper limits were improved by about 40% for the lowest energy threshold and by a factor 3 above 3 EeV, where no candidates were found and the expected background is negligible. The presented limits can be used to probe the assumptions on chemical composition of ultrahigh energy cosmic rays and allow for the constraint of the mass and lifetime phase space of super-heavy dark matter particles.
Ključne besede: ultra-high-energy photons, ultra-high-energy cosmic rays, Pierre Auger Observatory, extensive air showers
Objavljeno v RUNG: 30.09.2024; Ogledov: 375; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (4,39 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
63. |
64. |
65. All around me : ethical representation of mental illness in filmTamara Kirina, 2024, diplomsko delo Opis: This thesis examines the portrayal of mental illness in cinema, aiming to critically analyze existing perceptions and representations. By reviewing films depicting mental disorders, focusing on depression and schizophrenia, and their impact on audience perceptions, the study aims to develop a methodology for creating realistic and ethical portrayals of mentally ill characters. The goal is to contribute to a more compassionate societal understanding of mental health issues, aiming to reduce stigma and promote respectful representation in filmmaking. The thesis also includes a practical exploration of these concepts through the development and depiction of a mentally ill character in a short student film project, providing insights into the creative, ethical, and practical challenges involved, in addition to describing the pre-production, production, and post-production stages of the creation of a student short film All Around Me.
Ključne besede: mental illness in cinema, depression in film, student film, film-making, ethical representation
Objavljeno v RUNG: 30.09.2024; Ogledov: 319; Prenosov: 10
Celotno besedilo (123,28 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
66. Nadomestni prevoz : težave nizkocenovne, neodvisne filmske produkcijeAna Logar, 2024, diplomsko delo Opis: Vsaka filmska produkcija je sestavljena iz predprodukcije, produkcije in postprodukcije. Diplomsko delo govori o težavah v vseh fazah ustvarjalnega procesa. Vsako poglavje se začne s prikazom, kako naj bi v profesionalnem svetu filma posamezna faza produkcije potekala, nato pa opisuje mojo lastno izkušnjo in težave, na katere smo z ekipo med ustvarjanjem naleteli. Teoretični deli so povzeti iz literature in intervjuja s slovensko asistentko režije Urško Kos.
Nalogo začnem z opisom predprodukcije in njenih podpoglavj, kjer bralec lahko vidi, kaj vse je treba narediti, preden sploh lahko začnemo snemati film: od ideje do scenarija, iskanja ekipe, igralcev in lokacij ter do izposoje opreme tik pred snemanjem. Z opisom osebnega doživljanja vsake faze predprodukcije prikažem, koliko stvari gre lahko narobe že pri na videz povsem preprostih zadevah.
V nadaljevanju diplomska naloga govori o produkciji filma oziroma o snemanju. Vsak snemalni dan povzamem v svojem poglavju ter opišem delo na setu med snemanjem kratkega filma. V primerjavi z navedenimi profesionalnimi okoliščinami, kjer popišem vse potrebne člane ekipe za potek snemanja, je vidno pomanjkanje ekipe v pri snemanju študentskega filma.
V opisu zadnje faze, postprodukcije, naloga govori o delu na filmu po tem, ko je film posnet: od prvega pregledovanja materiala do montaže, po končani montaži slike pa urejanje barv slike in montaža zvoka. Faza ustvarjanja filma, ki pretežno poteka na računalnikih, a vendarle z raznolikimi zapleti.
Zaključek je namenjen predvsem bralcem, ki se bodo v prihodnosti prvič srečevali s filmsko produkcijo. Celotna naloga je napisana z mislijo na generacije za menoj, ki se bodo s težavami filmske produkcije še srečevale, in z upanjem, da jim bo morda moja izkušnja pomagala pri prvih korakih. Zato v zaključku zapišem tudi nekaj vzpodbudnih besed.
Ključne besede: film, filmska produkcija, težave, snemanje, predprodukcija, postprodukcija, igralci, ekipa, scenarij, montaža, diplomske naloge
Objavljeno v RUNG: 30.09.2024; Ogledov: 286; Prenosov: 5
Celotno besedilo (4,13 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
67. Literarnodidaktične paradigme in najpomembnejša literarna besedila pri pouku književnosti na slovenskih gimnazijahIvana Zajc, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Članek razgrne rezultate anketne raziskave profesorjev slovenščine na slovenskih gimnazijah, ki kažejo, da poudarjajo predvsem kulturni literarnodidaktični model, ki se sklada s sistemsko didaktiko književnosti. Sledijo rezultati, ki se nanašajo na model osebnostne rasti, ki ustreza recepcijski didaktiki književnosti. Sledi prikaz književnih besedil, ki so po mnenju profesorjev slovenščine najpomembnejša za obravnavo na gimnazijah, in sicer gre predvsem za klasična literarna dela slovenskih in tujih avtorjev.
Ključne besede: pouk književnosti, gimnazije, slovenščina, literarna klasika, kurikul, sistemska didaktika književnosti
Objavljeno v RUNG: 30.09.2024; Ogledov: 313; Prenosov: 3
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
68. |
69. Analiza vpliva izgorevanja lesne biomase na koncentracije onesnaževal v zunanjem zraku : magistrsko deloIrena Kranjc, 2024, magistrsko delo Opis: Les je v Sloveniji tradicionalno pomemben obnovljiv vir za ogrevanje v gospodinjstvih. Pri tem nastajajo delci, ki imajo negativen vpliv na zdravje. Z namenom določitve vpliva izgorevanja lesne biomase na raven onesnaženja z delci smo na več lokacijah v obdobju med 2016 in 2021 izvedli vzorčenje delcev PM10 in njihovo kemijsko analizo. Analiza je bila usmerjene v parametre povezane z izgorevanje lesne biomase: levoglukozan, manozan, galaktozan, organski in elementarni ogljik, kalij in benzo [a] piren. V obdobju med 2016 in 2021 so bile v januarju in februarju najvišje koncentracije izmerjene v letu 2017, najnižje pa v letu 2021. Razlike so povezane predvsem z različnimi meteorološkimi razmerami. Koncentracije delcev PM10, kot tudi koncentracije in deleži levoglukozana, kalija in benzo [a] pirena so bile v zimskih mesecih višje, kot v poletnem obdobju. Izjema sta le organski in elementarni ogljik, pri katerih je koncentracija v zimskem času višja, kot v poletnem, njuna deleža v delcih PM10 pa se preko leta bistveno ne spreminjata. Na podlagi razmerja med levoglukozanom in manozanom smo ugotovili, da se v Sloveniji za ogrevanje uporablja tako mehek, kot trd les. Delež delcev, ki jih lahko pripišemo izgorevanju lesne biomase je bil v januarju in februarju v obravnavnem obdobju visok – najvišji je bil v Novem mestu (52 % ± 5 %), najnižji pa v Mariboru (21 % ± 6 %).
Ključne besede: delci PM10, levoglukozan, manozan, izgorevanje lesne biomase, raven onesnaženja z delci, magistrske naloge
Objavljeno v RUNG: 26.09.2024; Ogledov: 410; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,72 MB) |
70. |
