1. |
2. Zaprtozančno vodenje več-conske peči za kaljenje jeklenicMatej Gabrijelčič, 2016, master's thesis Abstract: Več-conske peči za kaljenje jeklenic se v jeklarstvu uporabljajo za izboljševanje mehanskih lastnosti jeklenic. Peč je sestavljena iz več con, v teh spreminjamo temperature z odprtostjo ventilov dovoda energenta za ogrevanje in tako sledimo predpisanim temperaturam iz diagrama procesa kaljenja. Če odprtost ventila za ogrevanje posamezne cone peči vodimo ročno, se lahko zaradi zunanjih motenj pojavi problem pri medsebojnem vplivu sprememb temperatur v conah. To povzroči slabe mehanske lastnosti jeklenic, strošek segrevanja peči se poveča, ob tem pa imamo zagotovljeno tudi slabo varnost ročno vodenega procesa. Opisane slabosti ročno vodenega procesa rešimo z avtomatsko regulacijo. Izbrali in ovrednotili smo metodo vodenja več-conske jeklarske peči za kaljenje jeklenic in pokazali ekonomsko upravičenost avtomatske regulacije. Ugotovili smo, da avtomatsko voden proces sledi zahtevam po ustrezni temperaturi v posamezni coni peči − glede na diagram kaljenja jeklenic −, je varnejši od ročno vodenega, strošek njegove vpeljave pa se povrne v kratkem časovnem obdobju. Zaključimo lahko, da je ustrezno voden proces zanesljiv in velikokrat ponovljiv, predstavlja tisti proces, ki pošilja ustrezne informacije regulatorju procesa preko povratne zanke o tem, kaj se dogaja v posamezni coni peči za kaljenje jeklenic.
Keywords: več-conska peč, kaljenje, jeklenica, zaprtozančno vodenje, dinamični sistem, metoda Monte Carlo
Published in RUNG: 06.12.2016; Views: 6381; Downloads: 250
 Full text (1,31 MB) |
3. Slovenska glagolska predpona ob- s pomenom vztrajanja v luči leksikalno-nadleksikalne delitve in hierarhije predponMarjana Gabrijelčič, 2015, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu obravnavam glagole s predpono ob- s pomenom vztrajanja v stanju (npr. obsedeti). Del literature deli glagolske predpone na dve oziroma tri velike skupine (npr. Svenonius 2004, Tatevosov 2008), vendar kakršnihkoli trditev o uvrstitvi glagolov s pomenom vztrajanja v stanju v njej ne najdemo. Z izbranimi glagoli grem skozi vse teste, ki jih najdemo pri Svenoniusu (2004) in Tatevosovu (2008), in preverjam, v katero skupino jih lahko uvrstimo, med leksikalne glagolske predpone, med nadleksikalne glagolske predpone ali celo med vmesne predpone. Nadalje se v literaturi najde poskus razdelanega opisa možnih razporeditev predpon (Wiland 2012), zato poskušam ugotoviti tudi, kam se predpona ob- s pomenom vztrajanja v stanju uvršča v Wilandovi hierarhiji. Glede na Svenoniusovo delitev ugotavljam, da se vztrajalni ob- obnaša kot nadleksikalna predpona. Glede na Wilandovo hierarhijo predpon pa ugotavljam, da se obnaša kot najnižja nadleksikalna predpona. Kot skupni zaključek v nalogi ugotavljam, da imamo vztrajalni ob- lahko za najnižjo nadleksikalno predpono v Wilandovi hierarhiji predpon. A za trdnost te trditve so potrebne še nekatere domneve, ki zaenkrat ostajajo nepreverljive. Ob omenjeni interpretaciji rezultatov sledi tudi, da nekateri testi iz predhodne literature niso povsem zanesljivi.
Keywords: predpona, prefiks, leksikalna predpona, nadleksikalna predpona, vmesna predpona, časovni pomen, vidska predpona, časovna predpona, krajevnost dejanja, krajevna predpona, prostorska predpona, skladenjska hierarhija
Published in RUNG: 15.06.2015; Views: 6965; Downloads: 264
Full text (469,69 KB) |
4. |
5. |
6. |
