1. Crossing Art, Science and Technology for Innovations through Maker Culture and EducationKristina Pranjić, Peter Purg, Jernej Čuček Gerbec, 2022, published scientific conference contribution Keywords: Cross-innovation, art thinking, making, interdisciplinary, embodiment, art practice, crafting, innovation, art-sci-tech
Published in RUNG: 06.03.2023; Views: 1073; Downloads: 0
This document has many files! More... |
2. Life cycle assessment of black and greywater treatment solutions for remote and sensitive areasAndreea Oarga-Mulec, Janez Turk, Petra Gerbec, Petter D. Jenssen, Katja Malovrh Rebec, Matjaž Valant, 2023, original scientific article Keywords: life cycle assessment, sanitation systems, sustainability, remote areas, circular economy
Published in RUNG: 20.02.2023; Views: 1427; Downloads: 3
 Full text (2,06 MB)
This document has many files! More... |
3. |
4. Establishing ecosystems for disruptive innovation by cross-fertilizing entrepreneurship and the artsPeter Purg, Silvia Cacciatore, Jernej Čuček Gerbec, 2021, original scientific article Keywords: innovation, art thinking, cross-sectoral, cultural and creative industries, entrepreneurship, transformation
Published in RUNG: 31.08.2021; Views: 1885; Downloads: 50
Full text (2,26 MB)
This document has many files! More... |
5. MAST PROFESSIONAL and PERSONAL DEVELOPMENT : Career Development Guide for Art – Science – TechnologyDaniela Urem, Peter Purg, Tere Badia, Jernej Gerbec Čuček, Nayari Castillo Rutz, Sergi Bermudez di Badia, Simon Gmajner, professional monograph Abstract: The MAST project Career Development Guide serves as a professional and personal development reference in the realm of Art, Science and Technology (AST). It aims to support a variety of needs for emerging practitioners and will also continue to be supported through Unicult learning events and opportunities through the project network partnerships.
Keywords: career, future of work, professional development, personal development, capacity building
Published in RUNG: 10.02.2021; Views: 2170; Downloads: 0
This document has many files! More... |
6. OBDELAVA ODPADNIH VODA NA ZAVAROVANIH OBMOČJIH NARAVE V SLOVENIJI: TRENUTNO STANJE IN MOŽNOSTI RAZVOJAPetra Gerbec, 2019, master's thesis Abstract: Za obdelavo odpadnih voda so na voljo različni sistemi, različen pa je tudi njihov okoljski odtis. V nalogi smo se osredotočili na obdelavo odpadnih voda na varovanih območjih narave v slovenskem visokogorju in sredogorju z uporabo decentraliziranih sistemov. Z analizo življenjskega cikla produkta (LCA) smo ovrednotili okoljski vpliv treh decentraliziranih sistemov: sistem Sanbox z rastlinsko čistilno napravo (RČN), sekvenčni šaržni reaktor (SBR) in kompostno stranišče. Med seboj smo primerjali sistema Sanbox z RČN in SBR ter ugotovili, da ima sistem Sanbox z RČN pri vseh vplivnih kategorijah bistveno večji vpliv od sistema SBR. Kompostno stranišče v primerjavo ni bilo vključeno, ker pri njem odpadne vode ne nastajajo. Opravljena analiza LCA je razkrila, da je to področje slabo kontrolirano in potrebno izboljšav. V okviru naloge smo analizirali tudi okoljske obremenitve, ki jih predstavljajo planinske koče v slovenskem visokogorju in sredogorju. Na podlagi posredovanih podatkov o parametrih vode na iztoku iz čistilnih naprav planinskih koč ni bilo mogoče podati jasnih zaključkov zaradi precejšnjih nihanj vrednosti parametrov med posameznimi vzorčenji. Za namen pridobitve mnenja obiskovalcev planinskih koč smo sestavili tudi vprašalnik. Rezultati vprašalnika so pokazali, da bi bilo potrebno po mnenju uporabnikov sanitarne sisteme v planinskih kočah izboljšati.
Keywords: Odpadne vode, okoljski odtis, LCA, varovana območja narave, Sanbox, kompostno stranišče, rastlinska čistilna naprava
Published in RUNG: 10.12.2019; Views: 4707; Downloads: 234
Full text (1,79 MB) |
7. MOŽNOSTI ZMANJŠANJA ODPADKOV HRANE V SLOVENIJI: PRIMER MLEČNIH IZDELKOVBoštjan Gerbec, 2018, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo obravnavali problematiko zavržene hrane v Slovenji ter širše. V Sloveniji vsako leto zavržemo 73 kilogramov hrane na prebivalca, podatki zadnjih let pa kažejo na naraščanje teh količin. Polovico zavržene hrane ustvarijo gospodinjstva. Ker je hrana nepogrešljiva za življenje, veliko ljudi pa živi v pomankanju, je takšno stanje zaskrbljujoče in nas kot družbo ne prikazuje v najboljši luči.
Pri razumevanju problema in pri iskanju rešitev smo poleg pregleda zakonodaje in znanstvene literature izvedeli tudi raziskavo na primeru mlečnih izdelkov. Uporabili smo tri raziskovalne pristope: anketo, intervju ter eksperiment s preizkusom izdelka. Ugotovili smo, da je literatura v večini dostopna le v obliki znanstvenih člankov in študij, prav tako še do nedavnega ni bilo sistematičnega zbiranja in vodenja evidenc o količinah zavržene hrane. V nalogi smo predlagali ukrepe in načine, kako bi lahko zmanjšali količino zavržene hrane, in izpostavili velik pomen tega, da vsak posameznik začne pri sebi. Ustrezno je treba nakupovati hrano, planirati obroke ter hrano tudi pravilno shranjevati. V nalogi smo tudi predstavili različne primere dobrih praks, ki prav tako pomagajo zmanjševati količino zavržene hrane, bodisi v Sloveniji bodisi v tujini.
V nalogi smo potrdili hipotezo, ki smo jo izpostavili na začetku, da se lahko količina zavržene hrane v Slovenji zmanjša. Potrošniki lahko na to neposredno vplivamo v domačih gospodinjstvih. S spremembami nakupovalnih navad pa lahko v določeni meri vplivamo tudi na trgovce in na njihovo ponudbo živil. Na problem hrane, ki se izgublja v proizvodnem in distribucijskem delu življenjskega cikla, pa v širšem smislu lahko vplivajo tako vlade vseh držav kot tudi mednarodna skupnost.
Keywords: zavržena hrana, zakonodaja, gospodinjstva, primer zavrženih mlečnih izdelkov, zmanjševanje odpadne hrane z ozaveščanjem, zmanjševanje odpadne hrane z državnimi politikami
Published in RUNG: 14.09.2018; Views: 4447; Downloads: 182
Full text (1,96 MB) |
8. Vpliv vremena na pogostost nesreč in stopnjo poškodb na cestahPetra Gerbec, 2015, undergraduate thesis Abstract: Prometna nesreča je posledica prepleta različnih dejavnikov kot so: psihofizično stanje voznika, tehnične značilnosti vozila, kakovost cestišča in vpliv vremena. V diplomskem delu so predstavljeni trendi prometnih nesreč na območju Ljubljane, Maribora in Nove Gorice v obdobju 1995-2014. Po letu 2006 oziroma 2007 v vseh treh krajih beležimo zmanjševanje števila prometnih nesreč. Pri letnem hodu je opazno najnižje število prometnih nesreč julija in avgusta, največ pa se jih zgodi oktobra. Med tednom se največ prometnih nesreč zgodi v petek, medtem ko jih je najmanj v nedeljo. Glavni namen dela je bil proučiti povezavo med vremenom in številom prometnih nesreč ter njihovimi posledicami. Pri opisu podatkov in povezav med njimi smo si pomagali z aritmetično sredino, drsečimi sredinami in Pearsonovim korelacijskim koeficientom. Za oceno letnega, tedenskega in Luninega cikla smo si pomagali s periodogramom. Za ugotovitev dejanskega vpliva spremenljivosti vremena smo dnevnemu številu nesreč odšteli značilni letni in tedenski hod, meteorološkim spremenljivkam pa značilni letni hod. Ugotovili smo, da vreme ni glavni dejavnik tveganja za prometne nesreče saj se okrog 80 % nesreč zgodi v jasnem in oblačnem vremenu. Med vremenskimi vplivi so najpomembnejše padavine. Zaznali smo tudi vpliv trajanja sončnega obsevanja, hitrosti vetra, dnevnega zračnega tlaka in dnevne temperature zraka. Vpliv Lune na dnevno število prometnih nesreč smo v diplomskem delu zavrgli.
Keywords: Prometne nesreče, poškodbe, vremenske razmere, Luna
Published in RUNG: 06.10.2015; Views: 8572; Downloads: 357
Full text (2,03 MB) |
9. |
