71. |
72. Sarival Sosič: Vsaka slika je zgodbaSarival Sosič, 2020, preface, editorial, afterword Abstract: Akademski slikar Bojan Bensa tokrat predstavlja izbor slikarskih del vse od leta 1983 dalje pa do svojih zadnjih slik, ki so nastale v obdobju 2019 in tudi v začetku leta 2020. Razstava s poetičnim naslovom Pomembne zgodbe močno žarijo že v samem naslovu opredeli tisto najbolj izrazito polje Bensinega ustvarjanja kot so močne, živahne, tudi divje barve. In prav skozi sicer domišljeno, a tudi občasno impulzivno nebrzdano barvno silovitostjo, pred nami nastaja svet podob, svet prežet s figuraliko tako ljudi kot živali in predvsem likovni svet, ki niha med konkretnostjo oziroma naslonom na določene vsebine in med meditativnostjo z rahlo navezavo ali na magičnost ali celo na nadrealnost upodobljenega. Bensa v slike pogosto umešča neobičajna razmerja med človekom in živaljo, jih slikarsko preučuje, razvija in zelo intuitivno razširja v bolj celovit in konotativno bogat pripovedni sistem. V slikah se prepletajo številni podtoni, pojavljajo variabilna in razrahljana mesta, kjer se pomeni vedno znova izmikajo v področja naključnega, nedefiniranega, nepojasnjenega, slutečega in zelo skrivnostnega. Prikazane pozicije in približani odnosi človeka in živali ne izpostavljajo nobenega hierarhičnega razmerja, kjer bi figure človeka prevladovale, pač pa se med živalmi in ljudmi vzpostavlja enakovreden, privlačen, celo atraktiven in pristen odnos. Slikar razkriva primarnost, naravnost, nekakšno arhaičnost odnosov bitij, ki so se v razvoju verjetno zaradi človeka preveč oddaljili in se medsebojno pogostokrat izključevali. Bensa uresničuje podobe večinoma na kontemplativnih barvnih odnosih, saj tako pospešuje kontraste ter ustvarja potrebno dramatičnost likovne zgodbe ter določeno mero skrivnostnosti, ki mu je še posebej blizu. Predvsem daljni, neobičajno privlačni in tudi občasno težje razumljeni ter skrivnostni svet Azije, predvsem Japonske kulture, jo že od slikarjevega ustvarjalnega začetka dalje bistveni likovni sistem, ki tako vsebinsko kot tudi barvno gradi številne likovne serije.
In kakšna je nekoliko podrobneje analizirana Bensina likovna govorica? Umetnik sistematično preučuje razmerja med figurami umeščenimi v prostore, ki se na asociativni plasti povezujejo z znanimi okolji, hkrati pa je figuralni svet ujet v ali izmuzljivo ali pa točno določeno idejo, ki jo Bensa naprej spoznava in nato preučuje ter postopno razvija in povezuje z različnimi stopnjami bivanja in raznolikimi doživljaji iz osebnega življenja. Tako ustvarja vzporednosti med zgodbeno realnostjo in med zgodbeno mističnostjo, pri čemer vedno ostaja na ravninah prepoznavnosti in določene logičnosti, ki sliko zapakirajo v vabljivo barvno, vsebinsko likovno energijo, ki žari s sten in zaobjame gledalca ter ga popelje v svet likovne kontemplacije. Likovno polje umetnika se razvija skozi stopnjevano barvno učinkovanje, odkrivanje novih razmerij med barvno gostoto, likovno strukturo in dinamizmom oblik v prostoru. Tako so barvni nanosi narejeni ali v hitrih, sunkovitih gestah, z ekspresivnim značajem ali pa so premišljeni, umirjeni postopki nanašanja, prepletanja barv znotraj različnih vertikalnih in horizontalnih polj, tudi ostreje lomljenih linij, ki na takšen način izpostavijo poudarjeno ekspresivnost. Tako so barvne napetosti obravnavane tudi kot živahne raznolikosti svetlobno-barvnega plastenja. Keywords: slikarsko plastenje, slika je zgodba, barvna uglašenost, močne barve v slikah, razmerje med figuro in prostorom, telo kot prizorišče osebnih in družbenih prepletanj Published in RUNG: 20.07.2020; Views: 4764; Downloads: 0 |
73. |
74. |
75. Nadrealistično razumevanje sanj v sodobni fotografijiInes Ozimek, 2018, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu se ukvarjam s pojmom nadrealizma kot gibanja in stila v umetnosti. Namen naloge je predstavitev lastnosti nadrealističnega gibanja. Osmislim povezavo med umetnostjo, upodobitvijo sanj, ter smernicami nadrealizma. Orišem Jungovo in Freudovo pojmovanje sanj. Hkrati podam skupne smernice nadrealizma in psihoanalitičnega interpretiranja sanj in se navežem na fotografski medij kot možnost manipulacije in uporabe sodobnih tehnik. Na koncu skozi svoje lastno delo dajem pomen vsem dotedanjim nadrealističnim raziskavam, ki jih v delu s pridom izkoristim. Proces lastne fotografske serije razčlenim od ideje do končnega izdelka. Navedem tehnične in vsebinske napotke za izvedbo foto manipulacij. Svoje sanje in s tem fotografsko serijo interpretiram iz psihoanalitičnega vidika. Ugotavljam, da je nadrealistična umetnost tesno povezana s sanjskim svetom. Nadrealistična umetnost izraža potrebo po razbijanju vrednot, ki odsevajo realnost. Umetniki s pomočjo tehnike avtomatizma upodabljajo motive, ki temeljijo na podzavestnih vsebinah. Pri tem se opirajo na Freudovo simboliko sanj. Ne iščejo razlag podzavestnega, temveč osvoboditev duha. Keywords: fotografija, Freud, Jung, nadrealizem, psihoanaliza, sanje Published in RUNG: 27.09.2018; Views: 5637; Downloads: 194
Full text (1,81 MB) This document has many files! More... |
76. Literarna zapuščina Dore GrudenMarjetka Sosič Klun, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu sem predstavila pesnico in pisateljico Doro Gruden (1900–1986), ki je bila rojena v Nabrežini pri Trstu, a se je zaradi vojne veliko selila. Živela je v Beogradu, na Dunaju, v Portorožu in na koncu svoje poti v Ljubljani, kjer je tudi umrla. Bivanje stran od svoje rodne zemlje jo je zelo bolelo in vplivalo na njeno delo. Zgodovinsko-politično ozadje, ki je botrovalo njenim selitvam, tako evropsko kot tudi zamejsko, sem predstavila takoj na začetku diplomskega dela. Predstavitvi življenja in dela Dore Gruden sledi kratka predstavitev literarnih značilnosti časa in dela Dore Gruden. Analiza kritik njenega literarnega opusa bralca utrdi v prepričanju, da je Dora Gruden pesnica, ki bi si zaslužila večje priznanje v literarni zgodovini. Žal je živela v obdobju, ko so bile ženske literarne ustvarjalke v senci moških kolegov. Dora Gruden je bila sicer sestra precej bolj poznanega Iga Grudna. Njena literarna zapuščina ni nikoli prišla v ospredje. Izdala je le eno pesniško zbirko, Rdeče kamelije. Glavne teme njenega ustvarjanja so ljubezenska (hrepenenje, erotika), domovinska (Kras, smrt), iskanje poti in smisla življenja. Pesmi Dore Gruden so se rojevale iz izkušenj, ki ji jih je življenje prineslo kot ženski. Podobno je tudi delo drugih ženskih avtoric nastalo na temelju življenjskih izkušenj in potrebe po izpovedi le-teh. Na koncu naloge tako Doro Gruden primerjam z ostalimi pesnicami, ki so delovale sočasno, z Maro Lamut, Makso Samsa, Ljubko Šorli, Lili Novy in prozaistkami Branko Jurco, Marijo Kmet in Mileno Mohorčič. Keywords: Dora Gruden, poezija, proza, ljubezen, hrepenenje, erotika, domovina, iskanje poti, Rdeče kamelije, izpoved, Kras, izseljenstvo Published in RUNG: 29.09.2016; Views: 8979; Downloads: 408
Full text (766,96 KB) |
77. |
78. |