11. Družbeno odgovorna uporaba znanj in tehnologij : 5. znanstvena konferenca VIVUS 2018Drago Papler, 2018, professional article Keywords: družbena odgovornost, trajnostni razvoj, znanja, tehnologije, energetika, podjetništvo, proizvodnja, obnovljivi viri, učinkovita raba energije, stroški, učinkovitost, izobraževanje, osveščanje
Published in RUNG: 22.05.2020; Views: 3786; Downloads: 0 |
12. Trajnostni in ekonomski vidiki alternativnih virov energije na tehniškem zelenem dnevu v OŠ KrižeDrago Papler, 2016, professional article Keywords: energetika, ekonomika, električna energija, obnovljivi viri, učinkovita raba energije, sončne elektrarne, hidroelektrarne, izobraževanje, osveščanje, emisije, trajnostni razvoj
Published in RUNG: 21.05.2020; Views: 3727; Downloads: 0 |
13. |
14. Družbeno odgovorna uporaba znanj in tehnologij : 5. znanstvena konferenca VIVUS 2018Drago Papler, 2018, popular article Keywords: družbena odgovornost, trajnostni razvoj, znanje, tehnologije, energetika, gospodarstvo, ekologija, razvoj, obnovljivi viri energije, hidroelektrarne, upravljanje, odpadki
Published in RUNG: 19.05.2020; Views: 3743; Downloads: 0 |
15. |
16. |
17. Priložnost je tudi v manjših hidroelektrarnahDrago Papler, 2015, polemic, discussion, commentary Keywords: pogledi, raziskave, razvoj, kakovost, tveganja, ekonomika, majhne hidroelektrarne, obnovljivi viri energije
Published in RUNG: 13.05.2020; Views: 3502; Downloads: 0 |
18. Trajnostni potencial sončnih elektrarn v SlovenijiNejc Blažek, 2019, master's thesis Abstract: Proizvodnja električne energije s sončnimi elektrarnami v svetu in tudi v Sloveniji strmo narašča. Večina Slovencev ima do tovrstnega načina pridobivanja električne energije pozitiven odnos, k čemur je močno pripomogla Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije. Število novih sončnih elektrarn se bo povečevalo, s tem pa se bo v prihodnje povečevalo število izrabljenih solarnih panelov, ki jih sestavljajo silicijeve sončne celice. Z recikliranjem izrabljenih silicijevih sončnih celic lahko pridobimo do 85 % silicija oziroma 80 % sončnih celic za ponovno uporabo. Pri recikliranju tankoslojnih sončnih celic lahko vrnemo v proizvodni proces do 95 % polprevodnih materialov in do 90 % stekla. V povzetku analize življenjskega cikla (LCA) smo pokazali, v kakšnem obsegu je proizvodnja sončnih celic škodljiva za okolje ter kakšen je vpliv recikliranja le-teh ob koncu življenjske dobe za manjše onesnaževanje okolja in porabo virov. Pri ekonomskem vidiku trajnostnega potenciala smo z analizo treh različnih možnosti naložbe v samooskrbno sončno elektrarno prikazali finančni tok, ki ima v vseh treh možnostih vračilno dobo, krajšo od 10 let, in prihranke v družinskem proračunu tudi več kot 1.000 EUR na leto. Pokazali smo, da je nakup sončne elektrarne za samooskrbo z električno energijo ekonomsko upravičen, trajnosten in celo donosen. Analiza družbeno-socialnega vidika pokaže majhen vpliv na zaposlenost in dodano vrednost v Sloveniji, saj v Sloveniji obstaja le eno podjetje, ki proizvaja panele za sončne elektrarne. Pozitiven učinek na zaposlenost se kaže predvsem pri prodaji, upravljanju, servisu in montaži sončnih elektrarn. Izdelali smo analizo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti naložbe v sončno elektrarno ter jo primerjali z vetrno elektrarno.
Keywords: sončna elektrarna, trajnostni potencial, analiza življenjskega cikla, obnovljivi viri energije
Published in RUNG: 19.12.2019; Views: 8991; Downloads: 174
 Full text (1,89 MB) |
19. Energetska samooskrba v krožnem gospodarstvu – primer občine KočevjeHenrik Gjerkeš, Valter Pisk, Marjana Šijanec-Zavrl, 2017, published professional conference contribution Abstract: Koncept krožnega gospodarstva temelji na načelu identifikacije in čim večjega izkoriščanja endogenih potencialov ter dviga dodane vrednosti v lokalnem okolju z vsemi multiplikativnimi učinki, ki pri tem nastanejo. Največji, še ne v zadostni meri izkoriščen razvojni potencial občine Kočevje predstavlja gozd. Koncept krožnega gospodarstva v občini Kočevje je zasnovan na izhodišču, da z območja občine ne odide noben hlod neobdelan in da se lesna
biomasa izkoristi v največji možni meri ob hkratnem poviševanju stopnje lokalne energetske samooskrbe na poti v nizkoogljično skupnost. To vključuje celovito, trajnostno gospodarjenje z gozdom, sečnjo in spravilo hlodov ter pripravo lesa za proizvode z višjo dodano vrednostjo ob istočasni izrabi manjvrednega lesa in ostankov za proizvodnjo toplotne in električne energije. Celovitost trajnostne verige lesa zagotavlja vključitev socialnega podjetništva, izobraževanja kadrov, dodatnega usposabljanje zaposlenih in ohranjanja obstoječih oziroma
ustvarjanje novih zelenih delovnih mest.
Krožno gospodarstvo v občini Kočevje je organizirano v obliki centra predelave lesa za celovito ravnanje z lesno biomaso, ki ga upravlja gospodarska družba v javni lasti. Krožni proizvodni proces, začet z zbiranjem lesne biomase z vsemi elementi, se nadaljuje z žagalno linijo, opcijsko s peletarno, in se sklene s sušilnicami, ki deskam povišajo dodano vrednost, ter kogeneracijskim sistemom s procesom uplinjanja (manjvredne) lesne biomase za proizvodnjo električne in toplotne energije. Neposredni trajnostni učinki implementacije krožnega gospodarstva so obogatitev javnih sredstev za 3,2 mio EUR in 45 novih zelenih delovnih mest v prvih 15 letih delovanja, povečanje lokalne samooskrbe z električno energijo za 12 % in zmanjšanje emisije CO2 za 3.920 t na leto. Postopno uvajanje krožnega gospodarstva v občini Kočevje je primer uspešne in racionalne implementacije dolgoročne razvojne strategije Slovenije za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti, oživitev lesnopredelovalne industrije in dvig
konkurenčnosti gospodarstva v Sloveniji.
Keywords: Krožno gospodarstvo, lokalna samooskrba, obnovljivi viri energije, gozdno-lesna veriga
Published in RUNG: 24.01.2018; Views: 5826; Downloads: 0
This document has many files! More... |
20. |
