11. |
12. |
13. Valentin Vodnik, Pesma na moje rojake (Dramilo)Zoran Božič, 1993, independent professional component part or a chapter in a monograph Abstract: Didaktična predstavitev Vodnikove razsvetljenske pesmi.
Keywords: srednje šole, slovenska književnost, metodika pouka, Vodnik, Valentin: Pesma na moje rojake (Dramilo), didaktika, optimizem, razsvetljenstvo, delo kot vrednota, Žiga Zois, Anton Tomaž Linhart
Published in RUNG: 19.12.2017; Views: 5055; Downloads: 233
 Full text (1,56 MB) |
14. |
15. Senescence: Utekočinjeni časRobertina Šebjanič, Andreea Oarga-Mulec, Tea Hvala, exhibition Abstract: Projekt s čutno potopitvijo v tišino, hlad in temo podzemnih jam obiskovalcem približa okolje, v katerem izraz "mi" ni rezerviran za ljudi. Za živa bitja v tem ekstremnem habitatu biološki čas teče počasneje kot za ljudi, medtem ko neživa narava milijone let geološkega časa beleži v pičlih milimetrih rasti. Hkratno raztezanje in krčenje časa je človeku težko doumljivo, a pronicanje vode, ki ju omogoča, kapljanje srebrnih kapljic, ki odzvanja v tišini jam, nam daje slutiti, da smo vpeti v svet, ki je veliko večji od nas samih. Utekočinjena časovna kapsula s treh avtorskih vidikov interpretira okolje, kjer čas in prostor kljubujeta človeški zaznavi.
Keywords: podzemne jame, ekstremni habitat, biološki čas, geološki čas, pronicanje vode, terensko delo, speleologija, izolirani zvok, bakterije
Published in RUNG: 04.01.2017; Views: 4838; Downloads: 0
This document has many files! More... |
16. Birokratski stil v srbskem in slovenskem časopisju v času socializmaJelena Budimirović, 2016, master's thesis Abstract: Glavni namen birokratskega stila ni komunikativen, temveč ritualno-ideološki. Takšen stil služi kot sredstvo jezikovne manipulacije in birokratom zagotavlja monopol pri političnem odločanju. Birokratski stil je v srbščini razcvet doživel v socializmu, v slovenščini pa se je razvijal pod vplivom srbščine. V tej nalogi analiziramo jezik srbskega časopisa Borba, oziroma slovenskih časopisov Ljudska pravica in Delo v času socializma, in sicer skozi dve obdobji – obdobje začetka socialističnega sistema v Jugoslaviji (1944–1947) ter poznejše obdobje, v katerem je imel socializem v Jugoslaviji za seboj že več desetletij (1974–1979). Za jezik prvega obdobja so značilni enostavnost, ideološkost in čustvenost. Za stil drugega obdobja je opazna izjemno močna birokratiziranost novinarskega stila, in smo ga zato analizirali glede na klasifikacijo značilnosti birokratskega stila: nominalnost, splošnost, nedoločenost, eksplicitnost, evfemizmi, presežek besed, kvaziznanstvenost in uporaba besed tujega izvora. Analiza opisuje slovnična in leksična sredstva birokratizacije in razlaga njihove učinke v sociolingvističnem kontekstu.
Keywords: birokratski stil, socializem, Borba, Ljudska pravica, Delo, manipulacija
Published in RUNG: 19.09.2016; Views: 5072; Downloads: 141
Full text (7,29 MB) |
17. Problem kvadrature Krsta : Prešernova pesnitev kot izraz kulturne neenakovrednostiBožič Zoran, 2012, original scientific article Abstract: The Baptism at the Savica (in Slovene Krst pri Savici), the poem about the loss of the Slovenian independence, can be understood as Prešeren’s successful attempt to trick the censorship and to express, in a form of a historical narrative written as a metaphor, the very contents which had to be removed from his elegy Dem Andenken des Matthias Čop in consequence of the censorship interference. With such an approach quite a few apparent contradictions mentioned in the interpretative history of The Baptism can be solved, , such as the problem of Prešeren’s own labelling of the poem in his letter to Čelakovsky, or the problem of Črtomir’s conversion at the end of the third part of the poem. In the 20th century more interpretations arose, explaining Črtomir’s conversion to Christianity as the unavoidable decision of the Slovene nation for their only prospective solution: the stronger western cultural
circle. This way they legitimize Črtomir’s renunciation of the freedom-loving Slovenian identity. This new understanding of the poem perceives two Črtomirs in The Baptism, the hero and the defeated one (the former is the one Prešeren himself would like to be, but it is only his poetic illusion, the latter is the Prešeren true self who the poet completely identifies with) and the final message of the poem as the judgement of the cultural non-equivalence.
Krst pri Savici, pesnitev o izgubi slovenske neodvisnosti, lahko razumemo tudi kot uspešen Prešernov poskus pretentati cenzuro in v obliki zgodovinske zgodbe kot metafore izraziti tisto vsebino, ki jo je zaradi cenzurnega posega moral izpustiti v svoji elegiji
Dem Andenken des Matthias Čop. S takim pristopom lahko razrešimo kar nekaj navideznih protislovij, izpričanih v interpretativni zgodovini Krsta, npr. problem Prešernove lastne označitve pesnitve v pismu Čelakovskemu ali problem Črtomirove spreobrnitve na koncu tretjega dela pesnitve. V 20. stoletju se je pojavilo več interpretacij, ki razumejo Črtomirovo pokristjanjenje kot neizogibno odločitev Slovencev za močnejši, edino perspektivni zahodni kulturni krog, s čimer legitimizirajo Črtomirovo zatajitev svobodoljubnega slovenstva. Novo razumevanje vidi v Krstu pri Savici dva Črtomira, prvega kot junaka in drugega kot
poraženca (prvi, kakršen bi sam rad bil, je zgolj Prešernova pesniška utvara, z drugim, kakršen sam je, pa se pesnik popolnoma poistoveti), končno sporočilo pesnitve pa kot obsodbo
kulturne neenakovrednosti.
Keywords: Prešeren, Krst pri Savici, odprto delo, cenzura, interpretacija, kulturna neenakovrednost
Published in RUNG: 19.08.2016; Views: 5164; Downloads: 233
Full text (183,82 KB) |
18. |
19. |
20. |
