Repository of University of Nova Gorica

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 12
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Groundwater distribution in the recharge area of Ljubljanica springs
Matej Blatnik, 2019, doctoral dissertation

Abstract: Porečje Ljubljanice je s svojo kraško hidrologijo že stoletja predmet proučevanja. V začetku 19. stoletja so bila dela v največji meri posvečena preprečevanju ali vsaj omilitvi poplav na Planinskem polju. Obsežne raziskave v 70. letih 20. stoletja so na območju porečja Ljubljanice razkrile okvirne poti toka podzemne vode. Bolj natančno proučevanje vodonosnika z ugotavljanjem dimenzij in razporeditve kanalov ter dinamike pretakanja pa do zdaj ni bilo izvedeno. Nove speleološke raziskave in razvoj samodejnih merilnikov ponujajo možnost postavitve kakovostne merilne mreže tudi na težje dostopnih mestih. Namen pričujočega dela je zato nadgraditi poznavanje dinamike podzemne vode na območju porečja Ljubljanice z uporabo naprednih tehnik merjenja in interpretacij. Območje proučevanja je omejeno na severni del porečja Ljubljanice, in sicer med Planinskim poljem na jugu in izviri Ljubljanice na severu. Na tem območju je bila vzpostavljena merilna mreža s samodejnimi meritvami višine, temperature in specifične električne prevodnosti vode. Meritve so potekale na štirih požiralnikih na Planinskem polju, na treh izvirih Ljubljanice in osmih jamah z dostopom do podzemne vode. Poleg tega so bile opravljene še številne ročne meritve, na Agenciji RS za okolje (ARSO) pa so bili pridobljeni hidrološki in meteorološki podatki iz uradnih postaj. Na novo pridobljeni podatki so bili obravnavani glede na dotedanje znanje o vodonosniku. Mnoge pretekle ugotovitve so bile potrjene, številne interpretacije pa so bile zgrajene na novo. Te so bile povečini navezane na obliko vodonosnika (razporeditve in dimenzije kanalov) in njihov vpliv na nihanje vodne gladine, kar je bilo v nadaljevanju preverjeno z izgradnjo poenostavljenih konceptualnih in numeričnih modelov. Slednji so bili zgrajeni v programu EPA SWMM (Storm Water Management Model). V 3,5 letnem obdobju meritev je bilo veliko dogodkov s povišanim vodostajem, med njimi prek 15 takih, ko je bilo Planinsko polje poplavljeno. Dogodki so se med seboj zelo razlikovali tako po intenzivnosti kot tudi po trajanju, kar je predstavljalo raznovrstno zbirko podatkov. Najdaljši poplavni dogodek je trajal okoli tri mesece, v tem času pa se je vodna gladina v proučevanem vodonosniku dvignila do 66 m. Raziskave so potrdile pretekle ugotovitve, da se tok vode v vodonosniku prepleta (cepi in ponovno združuje) in da voda prek severnih požiralnikov Planinskega polja povečini teče proti zahodnim izvirom Ljubljanice, voda z vzhodnih požiralnikov Planinskega polja pa povečini proti vzhodnim izvirom Ljubljanice. Ugotovitve so pokazale tudi to, da na vzhodne izvire Ljubljanice pomembno vpliva tudi neposreden tok s Cerkniškega polja, kar se odraža zlasti s temperaturnimi odstopanji. Analiza višin podzemne vode je omogočila nove interpretacije o obliki kraškega vodonosnika. Na skoraj vseh merilnih mestih se je pokazalo obdobno upočasnjeno dviganje in spuščanje vode, kar nakazuje na prisotnost prelivnih kanalov. Takšni kanali so bili v nekaterih jamah že predhodno poznani (npr. Šerkov rov v Gradišnici, Skalni rov v Logarčku, Levi rov v Lijaku v Najdeni jami), medtem ko so v nekaterih jamah le predvideni (Veliko brezno v Grudnovi dolini, Andrejevo brezno 1). Obsežna merilna mreža, večletno obdobje meritev, stalne in samodejne meritve, uporaba naprednih tehnik interpretacij in preverjanje z modeli so omogočili raznovrstne analize in številne ugotovitve. Postopek se je izkazal kot primeren in bi bil uporaben tudi v drugih podobnih vodonosnikih. Podobno kot pretekle raziskave pa tudi ta pušča številna odprta vprašanja in možnosti za nadaljnje raziskave. Smiselne bi bile nadaljnje in bolj podrobne raziskave vpliva geoloških struktur, raziskave freatičnih in globokih regionalnih tokov, proučevanje vodne bilance in kakovosti vode, in nenazadnje tudi v splošnem boljše razumevanje poplavljanja Planinskega polja.
Keywords: kraški vodonosnik, dinamika podzemne vode, poplavljanje, modeliranje, Planinsko polje, Ljubljanica
Published in RUNG: 16.01.2019; Views: 4827; Downloads: 227
.pdf Full text (21,14 MB)

2.
Ecological niche relations of indigenous and invasive crayfish (Astacoidea) in Slovenia
Martina Jaklič, 2016, doctoral dissertation

Abstract: In this study, realised and fundamental niches were combined between studied ICS (Austropotamobius torrentium (Schrank, 1803), Austropotamobius pallipes (Lereboullet, 1858), Astacus astacus (Linnaeus, 1758)) and NICS (Pacifastacus leniusculus (Dana, 1852), Orconectes limosus (Rafinesque, 1817), Cherax quadricarinatus (von Martens, 1868)). The realised niche was described by population characteristics. P. leniusculus showed similar annual cycle than ICS, but on the other hand it showed higher population density, shorter breeding period, and better individual condition (estimated with SMI) comparing to the ICS. These are its advantages over ICS, which increase its potential for the invasiveness. The most pronounced this threat is to A. astacus, with which it has the most similar/ overlapping realised niche. Similar was observed comparing the ICS and NICS fundamental niches presented by selected physiological measurements (maximal food (Cmax) and oxygen consumption (Rn), concentration of haemocyanin in haemolymph (Hc), electron transport system (ETS) activity and potential growth scope (PGS). As a result of higher plasticity and adaptation to varied environmental conditions, NICS expressed different physiological response to temperature at cellular (ETS activity) and organism (Cmax, Rn, PGS) level. Similar fundamental characteristics (expressed with thermal optimums) were found between P. leniusculus and ICS, while optima for O. limosus and C. quadricarinatus were more narrow and higher (above 22 °C and 30 °C). Modelling of thermal niches showed differences mostly among species on cellular level (in ETS activity). This was a new approach and support for better estimation of success and proliferation of new invaders. Furthermore, C. Quadricarinatus, found for the first time as established population in temperate climate of Europe (in Slovenia in 2009), was used in this study, as a model organism, to show that the combination of fundamental and realised thermal niche, as well as ecophysiological and field research can constitute an important input to the model for estimating the risk associated with C. quadricarinatus. It is rarely possible to observe the development of new invaders in the new environment, therefore monitoring of the C. quadricarinatus through the three growth period (1-lag phase, 2-log phase, 3-stable phase), was unique example in the invasive biology. After extremely increasing the population in 2011 and 2012 (for 7.7 - 10.1 % per month) the population developed and stabilised in March 2012. Based on these high numbers of field and lab data, the TIRI (Thermal Invasive Risk Index) was developed to produce instant results that may be satisfactory for evaluation of different degrees of invasiveness. We found that the oxbow lake Topla had no lethal days (no. of days when water temperature is below or above temperature of death) in comparison with the adjacent rivers where the number of lethal days probably constitutes an important barrier for species spreading. Therefore, we concluded that C. quadricarinatus could potentially reproduce in the adjacent rivers, but survival of the brood is doubtful, especially due to previous results concerning critical min/max temperatures.
Keywords: potočni raki, jelševec, koščak, koščenec, signali rak, trnavec, rdečeškarjevec, sezonska dinamika, termalna toleranca, temeljna ekološka niša, realizirana niša, potencialna invazivnost
Published in RUNG: 24.11.2016; Views: 5394; Downloads: 345
.pdf Full text (4,73 MB)

3.
RAZMNOŽEVANJE TIGRASTEGA KOMARJA (Aedes albopictus) V NOVI GORICI
Urban Česnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Goriška regija z Novo Gorico je zaradi milega podnebja in prehodne lege ugodno okolje za tujerodne vrste, tako rastlinske kot živalske. V zadnjih letih je invazivna vrsta tigrastega komarja (Aedes albopictus Skuse, 1894) na tem območju naselila areal, v katerem se nemoteno razmnožuje in vzdržuje stalno populacijo. V diplomskem delu smo se odločili spremljati letno dinamiko pojavljanja jajčec in ličink komarjev na različnih lokacijah mestnega, primestnega in gozdnega okolja. S preverjanjem prisotnosti ličink tigrastega komarja na različnih lokacijah smo poskušali dobiti odgovor na to, kje se nahajajo za to vrsto ugodni mikrohabitati. Rezultati so bili pridobljeni s pomočjo pasti, s katerimi smo spremljali številčnost ličink v okolju. Ob zaključku smo preverili še razmerje med številom ličink avtohtonih vrst komarjev in ličink tigrastega komarja. Dobljene vrednosti smo primerjali med seboj, ugotavljali dinamiko razmnoževanja in določali območja, ki jih ta vrsta v večjem številu naseljuje. Iz raziskave smo ugotovili, da tigrasti komar na tem območju naseljuje predvsem urbane habitate, manj pa je zastopan v gozdovih. Začetek pojavljanja prvih ličink smo zabeležili v drugi polovici maja, njihovo število je strmo naraščalo do julija, ko smo raziskavo tudi zaključili. Največje število ličink na vseh vzorčnih mestih je pripadalo tigrastemu komarju, manj pa je bilo avtohtonih vrst komarjev. Med preučevanimi potencialnimi razmnoževalnimi habitati smo daleč največjo številčnost ličink tigrastega komarja zaznali v peskolovih.
Keywords: Nova Gorica, invazivne vrste, Aedes albopictus, ličinke tigrastega komarja, razmnoževanje, reprodukcijska dinamika
Published in RUNG: 30.09.2016; Views: 7418; Downloads: 286
.pdf Full text (3,62 MB)

4.
Italijanski vrabec (Passer italiae) v Vipavski dolini
Mojca Grmek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo raziskovali prisotnost odraslih samcev domačega vrabca (Passer domesticus Linnaeus, 1758) in italijanskega vrabca (Passer italiae Vieillot, 1817) ter križancev po naseljih v Vipavski dolini. Zanimalo nas je trenutno stanje, s pomočjo literature smo opisali tudi trend populacije italijanskih vrabcev v Vipavski dolini. Ugotovili smo, da delež odraslih samcev italijanskega vrabca v primerjavi z odraslimi samci domačega vrabca po naseljih od zahoda proti vzhodu Vipavske doline upada in da se je trend širjenja populacije italijanskih vrabcev po Vipavski dolini stabiliziral. Prav tako smo prišli do zaključka, da domači in italijanski vrabci med kmečkimi in mestnimi zgradbami ne izbirajo, temveč jih poseljujejo v skladu z razmerjem v naseljih.
Keywords: italijanski vrabec (Passer italiae), domači vrabec (Passer domesticus), populacijska dinamika, Vipavska dolina
Published in RUNG: 07.09.2016; Views: 5251; Downloads: 290
.pdf Full text (2,57 MB)

5.
6.
7.
8.
9.
About a dynamic model of interaction of insect population with food plant
Lev V. Nedorezov, 2011, original scientific article

Keywords: insekti, dinamika populacije, matematični modeli
Published in RUNG: 15.10.2013; Views: 4593; Downloads: 134
URL Link to full text

10.
Requirements for FEL commissioning at FERMI
Enrico Allaria, G. Penco, C. Spezzani, Giovanni De Ninno, 2010, published scientific conference contribution

Keywords: laserji na proste elektrone, nelinearna dinamika, simulacije
Published in RUNG: 15.10.2013; Views: 5454; Downloads: 143
URL Link to full text

Search done in 0.05 sec.
Back to top