2.
Potencial podhlajevanja za izboljšanje mehanskih lastnosti orodnih jekelDiego Uršič, 2016, undergraduate thesis
Abstract: Podhlajevanje orodnega jekla je široko sprejeta metoda v metalurški stroki, in sicer gre za dodatno toplotno obdelavo, ki se uporablja za povečanje transformacije avstenita v martenzit ter izboljšanje lastnosti ulitkov in strojno obdelanih delov. V praksi je najpogosteje uporabljana temperatura –80 °C, ki je značilna za plitvo podhlajevanje. Na drugi strani pa poznamo globoko podhlajevanje, pri katerem jeklo podhladimo na temperaturo –196 °C.
Orodna jekla so legirana s tvorbo karbidnih elementov (tipično: vanadij, molibden in krom), poleg tega nekatere vrste jekla vsebujejo tudi kobalt, ki jima dviguje temperaturo, pri kateri se prične transformacija martenzita, in temperaturo, pri kateri se postopek konča. Dodajanje legirnih elementov služi predvsem dvema namenoma: izboljšanju trdote in zagotovitvi termično bolj stabilnih karbidov od cementita. Ob predpostavki, da je orodno jeklo ustrezno toplotno obdelano, so njegove lastnosti močno odvisne od legirnih elementov, ki so bili dodani, in njihove koncentracije.
Namen diplomskega dela je določiti potencial procesa globokega podhlajevanja za izboljšanje lastnosti orodnih jekel ter izdelati analizo vpliva podhlajevanja na mehanske, nosilne in protiobrabne lastnosti orodnih jekel. V okviru eksperimentalnega dela sta bili izvedeni klasična vakuumska toplotna obdelava ter toplotna obdelava z vključenim globokim podhlajevanjem na treh tipih orodnega jekla za delo v hladnem. Njima sta sledila merjenje trdote, lomne žilavosti in obrabne odpornosti. Praktična vrednost diplomskega dela je v določitvi vpliva podhlajevanja in medsebojne odvisnosti mehanskih in triboloških lastnosti orodnih jekel za delo v hladnem.
Keywords: Podhlajevanje, toplotna obdelava, orodno jeklo, trdota, lomna žilavost, obraba
Published in RUNG: 26.09.2016; Views: 7804; Downloads: 276
Full text (2,13 MB)