61. |
62. |
63. |
64. |
65. |
66. |
67. |
68. |
69. Poetični jezik in ponavljanjeMojca Pretnar, 2016, master's thesis Abstract: Delo Poetični jezik in ponavljanje se loteva razmerja med poetičnim jezikom in navadnim jezikom skozi psihoanalitične koncepte. Poetični jezik, kakor ga vidi psihoanaliza, je neločljivi del jezika in temelji na prepletu Lacanovih treh registrov: simbolnega, imaginarnega in realnega - tudi poetični jezik strukturo boromejskega vozla. Poetični jezik, ki ga najdemo v poetičnih besedilih, v primerjavi z navadnim jezikom pomeni spremembo v kodu, ustvarja kršitve in se od navadnega jezika loči po večjem deležu realnega, ki proizvaja različne učinke, zaradi katerih posegamo po poetičnih besedilih.
Jezik se konstituira skozi ponavljanje in ponavljanje je moč jezika. Ponavljanje je vse prej kot zaviralna sila, ravno ponavljanje ponuja možnost, da se ustvarja novo. Pretresanje poetičnega jezika skozi dva različna koncepta ponavljanja, ponavljanje, kakor ga vidita Lacanova psihoanaliza in Deleuzova filozofija, potrdi, da se poetični jezik konstituira skozi vse plati ponavljanja. Če poetični jezik proizvaja realne učinke in stvori umetniško poetično besedilo, sestoji iz ponavljanja v vseh treh registrih po Lacanovi tipologiji ali mora biti sklop vseh treh sintez po Deleuzovi tipologiji. To vednost mora v zakup vzeti tudi prevajanje poetičnih besedil, ki je tudi en primer ponavljanja.
Keywords: poetični jezik, jejezik, boromejski vozel, ponavljanje v psihoanalizi, Deleuzov koncept ponavljanja, objekt a, literarno prevajanje
Published in RUNG: 28.09.2016; Views: 8124; Downloads: 283
 Full text (1,03 MB) |
70. |
