Repository of University of Nova Gorica

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Optimizacija prezračevalnega sistema komunalne čistilne naprave z energetsko, ekonomsko ter okoljsko analizo projekta : magistrsko delo
Uroš Braz, 2024, master's thesis

Abstract: Čistilne naprave za čiščenje komunalnih odpadnih vod čistijo odpadne vode do stopnje, ki je primerna za izpust v okolje. To počnemo na različne načine, eden izmed njih je čiščenje s pomočjo vnosa zraka, kjer pri tem posnemamo naravo, le da so ti postopki bolj intenzivni. Pri vnosu zraka v prezračevalne bazene čistilne naprave se poslužujemo različnih puhal ter mešal, vedno pa imamo pred očmi maksimalni čistilni učinek ob najmanjših obratovalnih stroških. Kot smo pokazali v tem magistrskem delu, predstavlja prezračevanje skoraj 2/3 vseh energijskih potreb čistilne naprave, zato je v današnjem času ob naraščanju cen energentov ter vsestranskih prizadevanjih po zmanjšanju porabe energije še toliko bolj pomembna pravilna izbira načina vnosa zraka v prezračevalne bazene čistilne naprave. Pri načrtovanju čistilnih naprav si želimo doseči čim večji učinek čiščenja, čistilna naprava pa naj obratuje ob čim manjših stroških. Izkaže se, da kljub preverjenim metodam čiščenja v praksi zaradi napačnih odločitev pri načrtovanju vedno ne dosegamo zgornjih ciljev. V zaključnem delu magistrskega dela smo pokazali, kako s pravilno izbiro in načrtovanjem tehnološke opreme zmanjšamo stroške obratovanja ter izboljšamo delovanje komunalne čistilne naprave. Investicijo smo s pomočjo dinamičnih metod ocenili z ekonomskega vidika. Izvedli smo meritve raztopljenega kisika ter porabe energije. Investicijo smo ovrednotili z okoljskega stališča z izračunom zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov ter vzorčenjem in analizo odpadne ter očiščene vode pred in po zamenjavi prezračevalnega sistema.
Keywords: čiščenje odpadnih vod, čistilne naprave, difuzorji, prenos kisika, prezračevanje, prezračevalniki, magistrske naloge
Published in RUNG: 05.06.2024; Views: 406; Downloads: 2
.pdf Full text (4,41 MB)
This document has many files! More...

2.
Kako do kakovostnega zraka v bivalnih prostorih?
Lidija Petrišič, 2024, interview

Keywords: prezračevanje, centralni sistem, lokalni sistem, filtriranje zraka
Published in RUNG: 20.05.2024; Views: 334; Downloads: 0
This document has many files! More...

3.
Pripravimo se na alergije
Nika Arsovski, 2024, interview

Keywords: prezračevanje, filtriranje zraka, plesen, cvetni prah, energijska učinkovitost, intervju
Published in RUNG: 11.03.2024; Views: 670; Downloads: 3
URL Link to file
This document has many files! More...

4.
Optimizacija naravnega prezračevanja v enodružinski hiši s povišano koncentracijo radona
Tanja Buh, 2022, master's thesis

Abstract: Radon (222Rn) je naravni radioaktivni plin, ki ob daljši izpostavljenosti pri človeku poveča tveganje za nastanek pljučnega raka. V stavbe vstopa 222Rn preko stavbnega ovoja, ki je v stiku z zemljino, zato je njegova koncentracija v zraku stavb odvisna od koncentracije v talnem zraku, kakovosti gradnje, meteoroloških dejavnikov in prezračevanja (naravno ali mehansko). Za raziskavo smo izbrali dve sosednji stanovanjski stavbi: (i) novejšo naseljeno z dobro zrakotesnostjo stavbnega ovoja in (ii) starejšo nenaseljeno s slabšo zrakotesnostjo stavbnega ovoja. V obeh stavbah smo v obdobju april–december 2021 merili koncentracije 222Rn, v novejši stavbi pa smo s pomočjo simulacije optimizirali prezračevanje. Najprej smo izvedli tridnevne (tj. kratkotrajne) kontinuirne meritve koncentracije 222Rn v izbranih prostorih obeh stavb. Na osnovi rezultatov smo izbrali prostore za nadaljnje meritve, in sicer v novejši (študentsko sobo, dnevno sobo in klet) in v starejši stavbi (kopalnico), kjer smo izvedli večtedenske (t.i. dolgotrajne) kontinuirne meritve koncentracije 222Rn v vseh letnih časih. Ugotovili smo, da so povprečne letne koncentracije 222Rn v novejši stavbi pod referenčno mejo 300 Bq/m3 (študentska soba 179±63 Bq/m3, dnevna soba 114±35 Bq/m3) ter povišane v kleti (1038±477 Bq/m3) in v starejši stavbi (1927±1461 Bq/m3). V nadaljevanju je bil poudarek raziskave na študentski sobi, kjer smo jeseni in pozimi, sočasno s koncentracijo 222Rn, kontinuirno merili še koncentracijo CO2 in spremljali pogostost in trajanje naravnega prezračevanja (odpiranje balkonskih vrat). Kljub pogostemu prezračevanju, so v obeh letnih časih zgodaj zjutraj koncentracije 222Rn večkrat presegle 250 Bq/m3, koncentracije CO2 pa 2000 ppm. Koncentracije 222Rn in CO2 smo nato še simulirali v programu CONTAM 3.4.0.1 z različnimi načrtovanimi stopnjami prezračevanja (DVR). Kriterij, ki smo ga pri tem upoštevali je bil, da koncentraciji 222Rn in CO2 ne presežeta mejne vrednosti (100 Bq/m3 za 222Rn in 1000 ppm za CO2). Jeseni smo ta pogoj dosegli pri 25,0 m3/h (0,5/h) za 222Rn in 69,9 m3/h (1,4/h) za CO2. Pozimi tega pogoja nismo mogli doseči za 222Rn niti z DVR 89,9 m3/h (1,8/h), za CO2 smo ga zagotovili pri DVR 69,9 m3/h (1,4/h). Ker tako visoke stopnje izmenjav zraka težko dosežemo z naravnim prezračevanjem, smo predlagali vgradnjo prezračevalnega sistema. Izračunali smo še letno efektivno dozo, ki jo zaradi 222Rn in produktov v zraku prejme oseba v študentski sobi (4 mSv), ki je višja od povprečne efektivne doze v svetovnem merilu (1,15 mSv/leto). Povišana efektivna doza še dodatno potrjuje smiselnost vgradnje prezračevalnega sistema.
Keywords: radon, ogljikov dioksid, stanovanjska stavba, prezračevanje, efektivna doza, simulacija
Published in RUNG: 10.08.2022; Views: 2907; Downloads: 95
.pdf Full text (3,27 MB)

5.
Vpliv bivalnih navad na dinamiko radona v domovih
Monika Ferfolja, 2019, master's thesis

Abstract: Radioaktiven žlahtni plin radon (222Rn) je eden izmed največjih onesnaževalcev zraka v zaprtih prostorih, saj lahko vsakodnevna izpostavljenost radonu vodi do nastanka pljučnega raka. Cilj magistrske naloge je bil ugotoviti, kako bivalne navade stanovalcev (predvsem prezračevanje) vplivajo na koncentracije aktivnosti radona v prostorih in na prejete efektivne doze. V mestu Idrija smo si izbrali dve hiši (H1 in H2), ki stojita v bližini Idrijske prelomnice, kjer smo primerjali dinamiko radona v povezavi z bivalnimi navadami. Najprej smo v obeh hišah izmerili trenutne koncentracije radona v več prostorih. Nato smo na osnovi trenutne koncentracije radona izbrali prostor z enako namembnostjo in čim bolj podobno koncentracijo radona za nadaljnje kontinuirne meritve. Izkazalo se je, da sta to spalnici obeh hiš, kjer so se trenutne koncentracije radona razlikovale le za 1 %. Kontinuirne meritve radona smo v obeh spalnicah izvedli v obdobju od 1.1. do 18.11.2018. Iz urnih koncentracij radona smo izračunali različna povprečja koncentracij: letno, dnevno, zimsko, spomladansko, poletno in jesensko, in jih uporabili za izračun efektivnih doz, ki jih prejmejo stanovalci v času spanja (8 od 24 ur za vse leto). Povprečne koncentracije radona samo poleti niso presegle mejne vrednosti 300 Bq m─3. Po pričakovanju so bile v obeh spalnicah koncentracije radona najvišje pozimi in najnižje poleti, spomladi in jeseni pa so bile precej podobne. Koncentracije so bile višje ponoči kot podnevi, v vseh letnih časih pa najvišje zjutraj, pred začetkom zračenja spalnic. V spalnici H1 je bila povprečna letna koncentracija radona 797754 Bq m─3, v spalnici H2 pa 854785 Bq m─3. Efektivne doze smo izračunali na osnovi koncentracije aktivnosti radona za (i) ves dan (0─24h) in (ii) samo nočni čas (22─6h). Povprečna letna celodnevna (0─24h) efektivna doza je bila v spalnici H1 8,83 mSv in v spalnici H2 9,52 mSv. Povprečna letna nočna (22─6h) efektivna doza pa je bila v spalnici H1 višja za faktor 1,03 in v spalnici H2 za faktor 1,07 od celodnevne. Efektivne doze so v obeh spalnicah močno povezane s prezračevanjem, saj se z večjo intenzivnostjo zračenja znižajo. Tako je efektivna doza na osnovi nočne koncentracije radona v spalnici H1 poleti za faktor 4,7 nižja od zimske, v spalnici H2 pa za faktor 5,1.
Keywords: Radon, kontinuirne meritve, bivalno okolje, prezračevanje, efektivna doza, tektonski prelom
Published in RUNG: 15.04.2019; Views: 5590; Downloads: 181
.pdf Full text (3,52 MB)

6.
Search done in 0.03 sec.
Back to top