1. |
2. Srednjeveška književnost (učno gradivo)Zoran Božič, 2018, other educational material Abstract: Didaktična predstavitev slovenske (Brižinski spomeniki) in tuje (Pisma Abelarda in Heloize, Roman o Tristanu in Izoldi in Božanska komedija) književnosti. Keywords: srednji vek, didaktika, Pridiga o grehu in pokori, Peter Abelard, Joseph Bedier, prozifikacija, Kelti, Dante Alighieri, religiozni ep, humanizem, Grof Ugolino Published in RUNG: 19.01.2018; Views: 6563; Downloads: 235 Full text (416,87 KB) |
3. Prozifikacije Prešernovih pesnitevZoran Božič, 2018, other educational material Abstract: Prozifikacije Sonetov nesreče, Sonetnega venca in Krsta pri Savici kot didaktični pripomoček. Keywords: France Prešeren, romantična pesnitev, sonet, sonetni cikel, didaktika, prozifikacija, romantika Published in RUNG: 17.01.2018; Views: 4637; Downloads: 449 Full text (484,03 KB) |
4. Problem prvega branja Krsta pri Savici : (empirična raziskava)Zoran Božič, 2008, published scientific conference contribution Abstract: Reading classic poetry, and Prešeren's poetry in particular, seems to be something special, a fact already pointed out in Boža KrakarVogel's researches. Such demanding texts can be made more comprehensible to a contemporary young reader by being modernized, commented on, prosified, and simplified. I did empirical research with the first year classes at Splošna gimnazija Tolmin high school (high school students of each class were asked to read the first twelve octaves of Krst (the Baptism) in three versions –the poetry only, the prose only and the poetry parallel to the prose- the reading was immediately followed by a questionnaire including three reading comprehension tasks). According to the convincing research results, reading Krst pri Savici (The Baptism on the Savica)on one's own proved to be an extremely hard task for an average-motivated high school student, but the referential meanings can be significantly improved if, while reading, students can have a prose version for each stanza at their disposal. Keywords: branje, poezija, interpretacija, Prešeren, poučevanje, šolsko branje, simplifikacija, prozifikacija, modernizacija, didaktika, Krst pri Savici, recepcija literature Published in RUNG: 18.12.2017; Views: 4593; Downloads: 0 This document has many files! More... |
5. Prosification - a didactic means of improving reception of Krst pri Savici (The Baptism at the Savica)Zoran Božič, 2010, original scientific article Abstract: Članek obravnava didaktična sredstva za izboljšanje razumevanja zahtevne klasične poezije: modernizacijo, komentarizacijo in prozifikacijo. Empirični preizkus pri dijakih gimanzije je pokazal največjo uporabnost slednje. Keywords: slovenska književnost, slovenska poezija, Krst pri Savici, ep, književna didaktika, literarna recepcija, prozifikacija, modernizacija, komentarizacija Published in RUNG: 15.12.2017; Views: 4467; Downloads: 0 This document has many files! More... |
6. |
7. Poezija Franceta Prešerna v srednješolskih učbenikih in njena recepcijaZoran Božič, 2010, doctoral dissertation Abstract: Disertacija obravnava dva problemska sklopa: poezijo Franceta Prešerna v srednješolskih učbenikih za pouk književnosti od leta 1850 do leta 2010 ter recepcijo Prešernovih pesmi skozi čas in v sodobnosti. V prvem problemskem sklopu razkriva dejavnike in postopke šolske kanonizacije Prešerna ter razvoj didaktizacije beril v smeri učne knjige za samostojno delo z besedilom. V drugem problemskem sklopu raziskuje posebnosti pri razumevanju, doživljanju in vrednotenju Prešernovih pesmi ter načine za njihovo čimbolj učinkovito šolsko predstavitev.
Glede na to, da se je kanonizacija Prešerna začela že za časa njegovega življenja, je bil seveda vseh 160 let kanonski avtor, vendar pa kljub nenehnemu označevanju Prešerna za "največjega slovenskega pesnika" po številu besedilnih enot v berilih ni bil vedno prvi avtor, pač pa so ga večkrat prehitevali mlajši književniki, ki so bolj ustrezali trenutnim afinitetam sestavljavcev srednješolskih beril. Predvsem v drugi polovici 19. stoletja in tudi kasneje je bil zaradi negativnega odnosa šolskih oblasti do ljubezenske poezije izbor Prešernovih pesmi praviloma manj primeren (na nižji stopnji je bil največkrat objavljen sonet Memento mori, na višji stopnji pa cikel Soneti nesreče), nekatere ljubezenske pesmi pa so celo cenzurirali.
Od druge polovice 19. stoletja do danes se je razvijal didaktični instrumentarij srednješolskih beril (najprej so začeli dodajati stvarne opombe, kasneje pa še vprašanja in naloge za dejavno razčlembo leposlovnega besedila), vendar so še zlasti v obdobju po drugi svetovni vojni nekateri sestavi beril didaktično pomenili izrazito nazadovanje. Od sedemdesetih let dalje berila vključujejo tako literarnovedne vsebine kot vprašanja in naloge, sodobna berila pa se praviloma (izjema je npr. antološki sestav Krakar 2003) razvijajo v smeri vezanega berila z relativno majhno ponudbo leposlovnih besedil.
Zgodovinski pregled je pokazal, da so imeli težave z razumevanjem Prešernovih pesmi že njegovi sodobniki, kasneje pa tudi izobraženci, celo poznavalci Prešerna. Empirični preizkusi med slovenskimi srednješolci potrjujejo visoko recepcijsko zahtevnost Prešernove poezije. Nekatere osrednje Prešernove pesmi (npr. Krst pri Savici) zahtevajo izjemno gostoto dodanih opomb, zato je najustreznejše didaktično sredstvo za boljše razumevanje in doživljanje oblikovno in slogovno zahtevne klasične poezije dodana prozifikacija, kar so v celoti potrdili tudi rezultati pedagoškega eksperimenta. Keywords: poezija, Prešeren, didaktika, recepcija, kanonizacija, srednja šola, berilo, kanonizacija, prozifikacija, pedagoški eksperiment Published in RUNG: 12.05.2016; Views: 6644; Downloads: 208 Full text (10,63 MB) |