2.
Vpliv dielektrika na delovanje organskega tankoplastnega tranzistorja: organski in anorganski dielektrikiAnže Peternel, 2015, undergraduate thesis
Abstract: Organski tankoplastni tranzistorji (OTFT) so polprevodniški elementi, ki opravljajo funkcijo stikal v elektronskih napravah. Med njihovo najpomembnejšo lastnost štejemo
hitrost preklapljanja električnega toka. Hitrost preklapljanja je odvisna od mobilnosti nosilcev naboja, ta
pa je odvisna predvsem od stične površine med plastjo dielektrika in polprevodnika.
Preučili smo vpliv dielektrika
na mobilnost vrzeli v OTFT-jih s polprevodnim polimerom
poli(3-heksiltiofen) (P3HT). Primerjali smo dielektrike
parilen C, termični oksid (SiO2) in oktadekiltriklorosilan
(OTS). Ugotovili smo, da na mobilnost vrzeli močno vplivata
hrapavost in polarnost dielektrika. Za najboljši dielektrik
se je izkazal OTS, saj je bila mobilnost vrzeli najvišja
glede na ostale preučene OTFT-je. Najvišja izmerjena
mobilnost vrzeli je znašala 0.03 cm^2 V^−1 s^−1 . Pri
OTFT-jih z dielektrikom OTS smo izmerili upor stika med
elektrodama in plastjo polprevodnika. Upor je znašal 1 MΩ in
predstavlja veliko oviro za tok, ki teče skozi OTFT.
Iz pridobljenih rezultatov sklepamo, da so OTFT-ji z organskimi dielektriki boljši kot OTFT-ji z dielektrikom
SiO2, če je njihova površina ravna in hidrofobna. Sklepamo
da z optimizacijo upora stika med elektrodo in plastjo
polprevodnika lahko pripravimo OTFT-je, ki so primerni za
izdelavo fleksibilne organske elektronike.
Keywords: konjugirani polimeri, P3HT, termični oksid SiO2, parilen C, OTS, tokovno-napetostna karakteristika, mobilnost nosilcev naboja, pragovna napetost, upor stika kovina – polprevodnik
Published in RUNG: 28.09.2015; Views: 8364; Downloads: 287
Full text (10,50 MB)
