21. Combined effects of early season leaf removal and climatic conditions on aroma precursors in ‘Sauvignon blanc’ grapesPaolo Sivilotti, Rachele FALCHI, Jose Carlos Herrera, Branka Škvarč, Lorena Butinar, Melita Sternad Lemut, Marijan Bubola, Paolo SABBATINI, Klemen Lisjak, Andreja Vanzo, 2017, izvirni znanstveni članek Opis: Early leaf removal around the cluster zone is a common technique applied in cool climate viticulture, to regulate yield components and improve fruit quality. Despite the increasing amount of information on early leaf removal and its impact on total soluble solids, anthocyanins and polyphenols, less is known regarding aroma compounds. In order to verify the hypothesis that defoliation, applied before or after flowering, could impact the biosynthesis of thiol precursors, we performed a two year (2013 and 2014) experiment on Sauvignon blanc. We provided evidence that differential accumulation of thiols precursors in berries is affected by the timing of defoliation and this impact was related to modifications in biosynthetic pathway. Furthermore, the possible interaction between leaf removal treatment and seasonal weather conditions, and its effect on the biosynthesis of volatile precursors are discussed. Our results suggested that in Sauvignon blanc the relative proportion of 4-S-glutathionyl-4-methylpentan-2-one (G-4MSP) and 3-S-glutathionylhexan-1-ol (G-3SH) precursors can be affected by defoliation, and this could be related to the induction of two specific genes encoding glutathione-S-transferases (VvGST3 and VvGST5), while no significant effects on basic fruit chemical parameters, polyphenols and methoxypyrazines were ascertained under our experimental conditions.
Ključne besede: early leaf removal, cluster exposure, thiol precursors, methoxypyrazines, glutathione S-transferase, Vitis vinifera
Objavljeno v RUNG: 31.08.2017; Ogledov: 4332; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
22. Alternativne vinogradniške in vinarske tehnologije: kakovostni, trajnostni in senzorični potencial : /Melita Sternad Lemut, Paolo Sivilotti, Lorena Butinar, Jana Laganis, Urška Vrhovšek, 2017, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci (vabljeno predavanje) Ključne besede: odstajevanju listov v predelu grozdov, trajnostno vinogradništvo, Botrytis cinerea, mikrobna ekologija vinske trte, alternativne vinarske tehnologije, senzorika vina.
Objavljeno v RUNG: 29.06.2017; Ogledov: 5068; Prenosov: 252
 Celotno besedilo (15,95 KB) |
23. Vpliv karbonske maceracije na vsebnost fenolov in aromatične značilnost vina MerlotIris Lisjak, 2017, diplomsko delo Opis: Kakovost vina je prvi vrsti odvisna od lastnosti uporabljenega grozdja, njegova
kakovost in stil pa sta močno odvisna tudi od vinarjevih odločitev glede uporabljenih
vinifikacijskih postopkov. Zahteve vinskega trga spodbujajo k izboljšanju klasičnih kot
tudi k uvajanju alternativnih vinarskih strategij.
V sklopu diplomskega dela smo preučevali vpliv postopka karbonske maceracije v
predelavi grozdja sorte 'Merlot' na vsebnosti prostih aromatičnih spojin, skupnih
antocianov ter skupnih polifenolov v vinih in sicer v primerjavi s kontrolnim, klasičnim
postopkom pridelave mladega rdečega vina. Kemijske analize vzorcev smo opravili
spektrofotometrično ter s pomočjo naprednih analitskih pristopov metabolnega
profiliranja in tehnike GC-MS-MS. Preučili smo tudi senzorične lastnosti
eksperimentalnih vin.
Rezultati enoletnega poskusa so pokazali, da lahko s karbonsko maceracijo v vinu
Merlot povečamo vsebnost skupnih prostih aromatičnih kislin, estrov in norizoprenoida
damascenona. Nasprotno smo več aromatičnih alkoholov določili v kontrolnih vinih.
Uporaba karbonske maceracije je povzročila slabši izplen skupnih antocianov, ne pa
tudi skupnih polifenolov. Senzorične analize barve so potrdile več češnjevo rdečih
odtenkov pri vinih, pridelanih s karbonsko maceracijo ter več vijoličnih in rubinastih pri
kontrolnih vinih. Karbonska maceracija je povzročila boljšo intenzivnost ter kakovost
vonja, vendar slabšo trajnost in intenzivnost okusa vina. Degustatorji so pri vinih,
pridelanih s karbonsko maceracijo, zaznali več svežega sadja in mehkega rdečega sadja
v vonju ter več svežine in nekoliko boljšo harmoničnost v okusu. Kontrolna vina so
imela močnejše zaznave gozdnih sadežev v vonju, v okusu pa več grenkobe in
astringence, a so degustatorjem delovala polnejše.
Ključne besede: 'Merlot' (Vitis vinifera L.), tehnologije pridelave rdečega vina, karbonska maceracija, proste aromatične spojine, polifenoli, antociani, senzorika vina
Objavljeno v RUNG: 19.06.2017; Ogledov: 6719; Prenosov: 328
Celotno besedilo (1,80 MB) |
24. |
25. |
26. |
27. Vloga ilustrativnih pripovednih sredstev v animaciji : PaurelieNika Lemut, 2016, diplomsko delo Opis: V svojem diplomskem delu ugotavljam, da animirano gibanje ni edina stvar, ki daje animaciji življenje. Gre za interakcijo raznolikih in za zgodbo specifičnih likov in svetov z ilustrativnimi pripovednimi sredstvi, ki jih skrbno načrtujemo in pretvorimo iz besed v sliko s pomočjo konceptne risbe, izbire pravih trenutkov ter vzornih sličic in zgodborisov. Vsako pripovedno sredstvo nosi svojo lastno vlogo; barve in barvne harmonije tako na primer vzbujajo določene občutke, kompozicijski elementi vodijo gledalčevo oko, svetloba pa ustvarja različne atmosfere in oblikuje sceno. Vse to dodaja svoj delež k pripovedi. Da svoje delo izpopolnimo in animirano zgodbo podamo takšno, kot si jo predstavljamo, je poznavanje tovrstnih pripovednih sredstev neprecenljivo.
Ključne besede: animacija, vizualna pripoved, liki, svetovi, risba, barve, kompozicija, kadriranje, svetloba
Objavljeno v RUNG: 01.02.2017; Ogledov: 5687; Prenosov: 250
Celotno besedilo (2,27 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
28. Vpliv različnih tehnoloških postopkov predelave grozdja sorte Zelen (Vitis vinifera L.) na aromatične značilnosti vinaFranko Fabjan, 2017, diplomsko delo Opis: Poleg sorte, geo-klimatskih pogojev in vinogradniških strategij v vinogradu so tudi vinarjeve odločitve glede izbora vinifikacijskih postopkov tiste, ki lahko odločilno vplivajo na končno kakovost vina, vključno z njegovimi aromatskimi značilnostmi. Z različnimi prijemi ali postopki pred alkoholno fermentacijo in med njo lahko vplivamo predvsem na ekstrakcijo in ohranitev primarnih ter na tvorbo sekundarnih aromatskih spojin.
V okviru diplomskega dela smo s pomočjo modernih analitskih pristopov metabolnega profiliranja in tehnike GC/MS/MS preučevali vpliv različnih tehnoloških postopkov predelave grozdja (krioekstrakcija s suhim ledom, stik s celimi jagodami med fermentacijo, klasični pristop-kontrola) na vsebnost prostih in vezanih aromatičnih spojin v mladih vinih Zelen, letnik 2014. Preučili smo tudi vpliv obravnavanih tehnologij na senzorične lastnosti, vezane na zaznave vonja v mladih vinih.
Rezultati enoletnega poskusa so nakazali, da lahko s pomočjo krioekstrakcije v vinih Zelen povečamo izplene skupnih prostih aromatičnih kislin, estrov in terpenov, po drugi strani pa smo zaznali le trend povečanja vsebnosti skupnih višjih alkoholov pri vzorcih iz postopka dodajanja jagod med fermentacijo.
V primeru vezanih aromatskih spojin smo s pomočjo postopka dodajanja jagod v primerjavi s kontrolo opazili trende povečanja vsebnosti nekaterih vezanih estrov, norizoprenoidov in višjih alkoholov, krioekstrakcija pa je večinoma povzročila trende k niţjim vsebnostim vezanih aromatskih spojin glede na kontrolne vzorce.
Nazadnje so se tudi senzorična opazovanja z vonjem povezanih lastnosti vin zaključila preteţno v prid postopku z dodajanjem jagod med fermentacijo.
Ključne besede: 'Zelen' (Vitis Vinifera L.), alternativni pristopi v predelavi grozdja, krioekstrakcija, dodajanje sveţih jagod med alkoholno fermentacijo, proste aromatične spojine v vinu, vezane aromatične spojine v vinu, senzorika vina
Objavljeno v RUNG: 23.01.2017; Ogledov: 7634; Prenosov: 316
Celotno besedilo (1,16 MB) |
29. Polyphenol, antioxidant and antimicrobial potential of six different white and red wine grape processing leftovers : /Kajetan Trošt, Anja Klančnik, Branka Mozetič Vodopivec, Melita Sternad Lemut, Katja Jug, Peter Raspor, Sonja Smole Možina, 2016, izvirni znanstveni članek Opis: BACKGROUND
During winemaking, grape polyphenols are only partly extracted, and consequently unexploited. The main aim was to characterise the phenolic content of freeze-dried grape skin and seed (FDSS) extracts obtained from Slovenian and international grape varieties and evaluate their antioxidant, antimicrobial, and anti-adhesive activities.
RESULTS
FDSS of six Vitis vinifera L. grapevine cultivars from Vipava Valley region (Slovenia) underwent extraction and sonification under different conditions. Flavonols were the predominant content of extracts from white ‘Zelen’ and ‘Sauvignon Blanc’ grape varieties, with strong antimicrobial activities against Gram-negative bacteria. ‘Pinot Noir’ FDSS extracted with 50% aqueous ethanol extraction produced a high phenolic content in the final extract, which was further associated with strong antioxidant and antimicrobial activities against all tested bacteria. Bacterial adhesion to stainless steel surfaces with minimal and maximal surface roughness was significantly inhibited (up to 60%) across a wide FDSS concentration range, with lower concentrations also effective with two types of stainless steel surfaces.
CONCLUSION
FDSS extracts from winery by-products show interesting phenolic profiles that include flavonols, catechins, anthocyanins, and hydroxycinnamic acids, with yields influenced by grapevine cultivar and extraction conditions. The antioxidant, antimicrobial and anti-adhesive activities of 50% aqueous ethanol ‘Pinot Noir’ FDSS extract reveals potential applications in food, pharmaceutical and cosmetic industries for these bioactive residues.
Ključne besede: grape skins and seeds, extraction solvents, phenolic profile, antioxidant activity, antimicrobial activity, anti-adhesion activity to stainless steel
Objavljeno v RUNG: 08.08.2016; Ogledov: 5106; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
30. |
