1. Obravnava črtic Ivana Cankarja v gimnaziji s pomočjo bralnomotivacijskih strategijAna Cukjati, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava črtice Ivana Cankarja, ki so v učnem načrtu za slovenščino za splošne, klasične in strokovne gimnazije (Poznanovič Jezeršek in drugi, 2008) uvrščene med obveznoizbirna besedila, in njihove didaktizacije na podlagi bralnomotivacijskih strategij M. Sarto. V teoretičnem delu orišemo poglavja učnega načrta, vezana na pouk književnosti, predstavimo za gimnazijo obveznoizbirne Cankarjeve črtice, primerjamo njihovo sedanjo obravnavo v nekaterih srednješolskih učbenikih in berilih ter razložimo pomembnost učne motivacije za branje in učno uspešnost. Nazadnje je v teoretičnem delu predstavljena vsebina priročnika M. Sarto Strategije motiviranja za branje (2015) kot drugačna možnost didaktizacij Cankarjeve proze.
V empiričnem delu razložimo problem obravnave Cankarjevih črtic v gimnazijah ter opišemo cilje in metodologijo naše raziskave, ki vključuje izdelavo didaktizacij Cankarjevih črtic s pomočjo bralnomotivacijskih strategij, preizkus ene od didaktizacij na gimnaziji, vzporedno z obravnavo na podlagi berila Branja 3 (Ambrož in drugi, 2002), in oceno izvedbe obeh ur, vprašalnik za učitelje in učiteljice slovenščine na gimnazijah o obravnavi Cankarjeve proze ter vprašalnik za dijake in dijakinje o razumevanju obravnavane črtice pred in po obravnavi s pomočjo bralnomotivacijske strategije in berila Branja 3. Magistrsko delo sklepa analiza rezultatov raziskave: dijaki in dijakinje so bili bolj motivirani pri obravnavi črtice na podlagi bralnomotivacijske strategije. Ključne besede: gimnazija, črtice Ivana Cankarja, bralnomotivacijske strategije, motiviranje za branje, Montserrat Sarto Objavljeno v RUNG: 26.04.2019; Ogledov: 5881; Prenosov: 192 Celotno besedilo (1,05 MB) |
2. Predstavitev projekta veSeLOL branjeBarbara Pregelj, Lara Brankovič, Ana Cukjati, Vanesa Vodovnik, Maja Orel, Barbara Zlobec, prispevek na konferenci brez natisa Opis: V prispevku predstavljamo teoretski in praktično-izvedbeni okvir ter nekatere rezultate projekta veSeLOL branje, predvsem nekaj novejših didaktizacij slovenskih klasičnih besedil, kot so: Tržačan, Na klancu, Martin Krpan, Matkova Tina, Povodni mož, Tantadruj, Gosenica, Dogodek v mestu Gogi, Tilka in Hiša Marije Pomočnice. Didaktizacije so nastale ob uporabi bralnomotivacijskih strategij M. Sarto. Avtorice didaktizacij so uvodoma pregledale, kako navedena besedila obravnava šolska praksa in učbeniki, dodale svoj predlog z uporabo bralnomotivacijske strategije, to pa še nadgradile z dodatnimi aktivnostmi. Pod mentorstvom Barbare Pregelj so jih priravile študentke Univerze v Novi Gorici Ana Cukjati, Lara Brankovič, Vanesa Vodovnik in Maja Orel ter Osimska štipendistka Barbara Zlobec. Ključne besede: motiviranje za branje, slovenski klasiki, M. Sarto, Univerza v Novi Gorici Objavljeno v RUNG: 10.04.2018; Ogledov: 5351; Prenosov: 0 Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Svojilni pridevniki iz samostalnikov 2. moške sklanjatveAna Cukjati, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi preverjam, katera končnica prevladuje pri svojilnih pridevnikih iz samostalnikov 2. moške sklanjatve v dejanski rabi. Glede na Slovensko slovnico (Toporišič 2000: 196) naj bi to bila končnica -ov-/-ev-, vendar se v rabi pojavlja tudi končnica -in-. V diplomski nalogi raziskujem svojilne pridevnike iz tistih samostalnikov 2. moške sklanjatve, ki jih kot primere podskupin te sklanjatve omenja Plesničarjeva (2012) – zanima me namreč, ali podskupine, ki jih omenja, vplivajo na izbiro končnice svojilnih pridevnikov. Le-te najprej preverjam v korpusu Gigafida, in sicer najprej v vseh korpusnih besedilih, nato pa samo v internetnih besedilih v Gigafidi. Izbiro končnice svojilnih pridevnikov iz samostalnikov 2. moške sklanjatve preverjam tudi s sestavljenim vprašalnikom, na katerega je odgovarjalo 50 ljudi. Korpusni rezultati kažejo, da pri svojilnih pridevnikih iz samostalnikov 2. moške sklanjatve večinoma prevladuje končnica -ov-/-ev-, podobno kažejo tudi rezultati vprašalnika, le da se tu končnica -in- relativno pojavlja večkrat. Rezultati celotne raziskave kažejo, da se končnica -in- večkrat pojavlja na samostalnikih 1. skupine 2. moške sklanjatve, kar posredno dodatno upravičuje postulacijo podskupin, ki jih odkriva Plesničarjeva (2012). Pri pridevnikih iz samostalnikov 1. skupine 2. moške sklanjatve torej prihaja do kar velikega razkoraka med rabo in normo, ki zapoveduje, naj imajo vsi samostalniki moškega spola svojilnopridevniško končnico -ov-/-ev- (Toporišič 2000: 196). Ključne besede: 2. moška sklanjatev, svojilni pridevniki, oblikoslovje, korpus, vprašalnik. Objavljeno v RUNG: 30.11.2016; Ogledov: 8978; Prenosov: 336 Celotno besedilo (1,12 MB) |