Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: https://www.facebook.com/events/313247886481912/?acontext=%7B%22action_history%22%3A[%7B%22surface%22%3A%22page%22%2C%22mechanism%22%3A%22page_admin_bar%22%2C%22extra_data%22%3A%22%7B%5C%22page_id%5C%22%3A358728870838309%7D%22%7D%2C%7B%22surface%22%3A%22events_admin_tool%22%2C%22mechanism%22%3A%22events_admin_tool%22%2C%22extra_data%22%3A%22[]%22%7D]%2C%22has_source%22%3Atrue%7D
Ključne besede: Branislava Sušnik (1920-1996), razstava, življenje in delo
Objavljeno v RUNG: 21.09.2020; Ogledov: 3361; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Dolgo je veljalo, marsikdo pa je o tem še vedno prepričan, da je prevajanje mladinske literature primerno za prevajalce začetnike. Temu klišeju se posvečam ob lastnih prevodih slikanic iz sodobne baskovske književnosti, predvsem besedil Usoa, prišla si kot ptica Patxija Zubizarrete, Slon Ptičjesrčni Marisun Lande in Mizarjeva zgodba Ibana Barrenetxee. Prevodi sta nastali v daljšem časovnem razmiku sedmih let, vsi trije s pomočjo španščine, a tretji tudi ob upoštevanju baskovskega prevoda. Prispevek reflektira lastno prevajalsko prakso pred in po seznanjanju z baskovskim jezikom ter kulturnim kontekstom, ki ga v baskovski kulturi simbolizira lik ptice ter ob raziskovanju baskovske mladinske književnosti, kjer svoje prevajalsko delo prepletam z literarnovednim.
Ključne besede: baskovska literatura, mladinska književnost, prevajanje, simboli, baskovski jezik, španščina
Objavljeno v RUNG: 21.09.2020; Ogledov: 3695; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Avtorica pregleduje slovensko književno krajino in jo primerja s špansko, baskovsko, katalonsko in galicijsko, pri čemer še posebej izpostavi pomen manjših slovenskih založb.
Ključne besede: književna krajina, založništvo, knjižni trg, majhne založbe, primerjave
Objavljeno v RUNG: 07.10.2019; Ogledov: 4854; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Magistrsko delo obravnava pomen in vpliv čustev pri poučevanju književnosti v osnovni šoli. Osrednji cilji učnega načrta slovenščine v osnovni šoli (Poznanovič Jezeršek, 2011) so razumevanje, doživljanje in vrednotenje, povsem pa je pozabljen čustveni vidik branja in poslušanja besedila. V teoretičnem delu magistrskega dela najprej predstavimo čustva, vlogo čustev pri branju in pomen bralne motivacije, v nadaljevanju se posvetimo čustvom pri pouku književnosti v osnovni šoli – pomen in vpliv na učitelje in učence, osvetlimo pomembne točke učnega načrta slovenščine za osnovne šole, predstavimo potrebne kompetence učitelja in tri različne metode dela pri poučevanju književnosti. V empiričnem delu magistrskega dela predstavimo rezultate empiričnega preizkusa, in sicer rezultate intervjujev z učiteljicami, rezultate anketnih vprašalnikov ter preverjanj znanja, ki so jih oddali učenci po izvedbi vseh treh šolskih ur književnosti, kjer smo pri vsaki šolski uri uporabili različno metodo dela – šolsko interpretacijo, bralnomotivacijsko strategijo in glasno interpretativno branje. Magistrsko nalogo sklepa ugotovitev, da učiteljice s svojim čustvovanjem, osebnostjo, branjem in odzivi na prebrano pomembno vplivajo na čustveno aktivnost učencev ter da so učenci najbolj čustveno aktivni pri glasnem interpretativnem branju in poslušanju.
Ključne besede: didaktika, književnost, osnovna šola, čustva, šolska interpretacija, bralnomotivacijska strategija, glasno interpretativno branje
Objavljeno v RUNG: 30.09.2019; Ogledov: 6987; Prenosov: 239
Celotno besedilo (850,35 KB)

Objavljeno v RUNG: 01.07.2019; Ogledov: 3918; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...