291. |
292. |
293. |
294. Slikanica kot preplet besede in podobeBarbara Pregelj, 2011, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prispevek obravnava slikanico kot meddisciplinarno področje na preseku slikovnega, besedilnega in ustnega, v tej luči pa analizira avtorsko slikanico 1001 pravljica Lile Prap. Ta slikanica je zanimiva tudi z medbesedilnega vidika in rabe drugih pripovednih postopkov, s katerimi spodbuja bralčevo prepoznavanje interteksta, s tem pa tudi dejavno in ustvarjalno branje.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenska otroška književnost, slikanice, medbesedilnost, 1001 pravljica, Tisoč in ena pravljica
Objavljeno v RUNG: 15.10.2013; Ogledov: 8357; Prenosov: 61
 Povezava na celotno besedilo |
295. |
296. |
297. |
298. Zlata doba, železna doba ali doba literature?Barbara Pregelj, Mari Jose Olaziregi, 2010, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V prispevku se avtorici ukvarjata s specifiko periodizacije španske, baskovske in slovenske literature. Zanimajo ju poimenovanja (zlata doba, reformacija, protireformacija, katoliška obnova, barok), pojem in pojav nabožne književnosti v vseh treh literaturah ter odnos do ustnosti in podobe. Slovensko-špansko-baskovska primerjalna optika izriše predvsem kontrast med (veliko, osrednjo) špansko ter (majhnima, perifernima) baskovsko in slovensko literaturo, ki jih povezuje nekaj podrobnosti: začetek pisanja literature se ujame z vstopom v Gutenbergovo galaksijo, nabožni, utilitarni značaj njihove starejše književnosti, predvsem pa močna zavezanost ustnemu ter v posttridentinskem času tudi povezava s podobo.
Ključne besede: slovenska književnost, španska književnost, baskovska književnost, primerjalne študije
Objavljeno v RUNG: 15.10.2013; Ogledov: 6930; Prenosov: 28
Povezava na celotno besedilo |
299. |
300. Recepcija slovenske literature med špansko govorečimiBarbara Pregelj, 2010, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prispevek je prvi sistematični poskus orisa recepcije slovenske literature v špansko govorečih deželah, predvsem v Španiji, Argentini in Mehiki. Slovenskih prevodov v španščino je še vedno relativno malo, pa vendarle dovolj za evidentiranje temeljnih značilnosti njihove recepcije. To bo skušalo ovrednotiti korpus prevedenih besedil, določiti temeljne posrednike, prevode slovenskih avtorjev umestiti v španski in latinskoameriški knjižni trg ter popisati in ovrednotiti najpomembnejše odzive medijev na prevedena besedila, uprizoritve, gostovanja in druge oblike promocije.
Ključne besede: slovenska književnost, promocija, recepcija, Španija, Latinska Amerika
Objavljeno v RUNG: 15.10.2013; Ogledov: 11528; Prenosov: 24
Povezava na celotno besedilo |
