1. |
2. |
3. |
4. |
5. Pet tolminskih književnikov med literarnozgodovinsko in šolsko kanonizacijoZoran Božič, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: Pet tolminskih književnikov, ki smo jim zaradi okroglih obletnic rojstva ali smrti na prelomu desetletja posvečali posebno pozornost, ni mogla prezreti skoraj nobena slovenska literarna zgodovina, čeprav so jim sestavljavci podeljevali različen kanonični status. Še večje razlike med njimi se pokažejo pri analizi srednješolskih beril, v katerih se pri izbiri avtorjev in njihovih leposlovnih del poleg literarnozgodovinskih uporabljajo tudi druga, predvsem recepcijska merila. V slovenskih literarnozgodovinskih priročnikih imajo najvišji kanonični položaj Ivan Pregelj, France Bevk in Ciril Kosmač. Saša Vuga v zadnjih desetletjih opazno pridobiva na pomenu, medtem ko je Ljubka Šorli prejkone obrobna avtorica. V slovenskih srednješolskih berilih test časa daje vedno večjo težo umetniški besedi Kosmača, Bevkova literatura po osamosvojitvi postaja manj pomembna, Vuga pa se zaradi izjemne recepcijske zahtevnosti sploh ni uvrščal v srednješolska berila.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: kanonizacija, literarna zgodovina, srednješolska berila, literarna recepcija
Objavljeno: 22.01.2015; Ogledov: 4857; Prenosov: 167
 Polno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
6. |
7. Delo Franceta Bevka v luči literarne zgodovine in srednješolskih berilZoran Božič, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek predstavlja literarnozgodovinski pogled na vlogo in pomen leposlovnega dela Franceta Bevka in ga primerja z njegovim položajem v srednješolskih berilih. Zaradi vzporejanja z literarnozgodovinsko in šolsko usodo Ivana Preglja in Cirila Kosmača se primerjava osredotoča na obdobje po drugi svetovni vojni. Medtem ko se je Bevkov literarnozgodovinski položaj predvsem zaradi njegove narodnoozaveščevalne vloge v obdobju med dvema vojnama ohranjal, je po osamosvojitvi Slovenije postal obroben srednješolski avtor. Edino besedilo, ki ga (neobvezno) prinašajo sodobna srednješolska berila, je znani Bevkov roman Kaplan Martin Čedermac.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: slovenski pisatelji, literarna zgodovina, srednješolska berila, kanonizacija, recepcija, didaktika
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 4375; Prenosov: 193
Gradivo ima več datotek! Več...
|
8. Empirical Research: How to Improve Reception of Classical PoetryZoran Božič, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: An empirical study of understanding The Baptism at the Savica showed that Slovenian high school students had notable difficulties in decoding the basic meanings of Prešeren’s poem. In literature, didactics offer three methods of facilitating
reception of complex classical poetry: linguistic modernisation, addition of notes,and transmission into prose. Due to the cult status of Prešeren’s poetry, modernizations can only be limited, while commenting hinders a spontaneous reading experience;
as a result, only prosification entirely solves the problems of pronounced archaization, inverted word order and abundant metaphors in Prešeren’s lines.This was confirmed by an empirical study in which high school students, who read the prozification together with the verses from The Baptism at the Savica, attested
a comprehension which was twice as good as comprehension of students who only read the poetry.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: empirical research, reception, France Prešeren, The Baptism at the
Savica, prosification
Objavljeno: 23.03.2016; Ogledov: 3939; Prenosov: 217
 Polno besedilo (303,74 KB) |
9. Na Kanalskem velike možnosti za pridelavo kakovostnega sadjaZoran Božič, 2016, intervju Opis: Dr. Zoran Božič je profesor na SETŠ Nova Gorica in predavatelj na Univerzi v Novi Gorici, v zadnjem mandatu je bil izvoljen v državni zbor kot predstavnik vzgoje in izobraževanja. V prostem času, ki ga sicer ni ravno veliko, se ukvarja z vzgojo starih sort sadnega drevja.
Najdeno v: osebi
Povzetek najdenega: ...Dr. Zoran Božič je profesor na SETŠ Nova Gorica in...
Ključne besede: sadjarstvo, stare sadne sorte, Goriška, sadovnjak Pod skalco, ekologija
Objavljeno: 24.03.2016; Ogledov: 4449; Prenosov: 226
Polno besedilo (936,34 KB) |
10. Poezija Franceta Prešerna v srednješolskih učbenikih in njena recepcijaZoran Božič, 2010, doktorska disertacija Opis: Disertacija obravnava dva problemska sklopa: poezijo Franceta Prešerna v srednješolskih učbenikih za pouk književnosti od leta 1850 do leta 2010 ter recepcijo Prešernovih pesmi skozi čas in v sodobnosti. V prvem problemskem sklopu razkriva dejavnike in postopke šolske kanonizacije Prešerna ter razvoj didaktizacije beril v smeri učne knjige za samostojno delo z besedilom. V drugem problemskem sklopu raziskuje posebnosti pri razumevanju, doživljanju in vrednotenju Prešernovih pesmi ter načine za njihovo čimbolj učinkovito šolsko predstavitev.
Glede na to, da se je kanonizacija Prešerna začela že za časa njegovega življenja, je bil seveda vseh 160 let kanonski avtor, vendar pa kljub nenehnemu označevanju Prešerna za "največjega slovenskega pesnika" po številu besedilnih enot v berilih ni bil vedno prvi avtor, pač pa so ga večkrat prehitevali mlajši književniki, ki so bolj ustrezali trenutnim afinitetam sestavljavcev srednješolskih beril. Predvsem v drugi polovici 19. stoletja in tudi kasneje je bil zaradi negativnega odnosa šolskih oblasti do ljubezenske poezije izbor Prešernovih pesmi praviloma manj primeren (na nižji stopnji je bil največkrat objavljen sonet Memento mori, na višji stopnji pa cikel Soneti nesreče), nekatere ljubezenske pesmi pa so celo cenzurirali.
Od druge polovice 19. stoletja do danes se je razvijal didaktični instrumentarij srednješolskih beril (najprej so začeli dodajati stvarne opombe, kasneje pa še vprašanja in naloge za dejavno razčlembo leposlovnega besedila), vendar so še zlasti v obdobju po drugi svetovni vojni nekateri sestavi beril didaktično pomenili izrazito nazadovanje. Od sedemdesetih let dalje berila vključujejo tako literarnovedne vsebine kot vprašanja in naloge, sodobna berila pa se praviloma (izjema je npr. antološki sestav Krakar 2003) razvijajo v smeri vezanega berila z relativno majhno ponudbo leposlovnih besedil.
Zgodovinski pregled je pokazal, da so imeli težave z razumevanjem Prešernovih pesmi že njegovi sodobniki, kasneje pa tudi izobraženci, celo poznavalci Prešerna. Empirični preizkusi med slovenskimi srednješolci potrjujejo visoko recepcijsko zahtevnost Prešernove poezije. Nekatere osrednje Prešernove pesmi (npr. Krst pri Savici) zahtevajo izjemno gostoto dodanih opomb, zato je najustreznejše didaktično sredstvo za boljše razumevanje in doživljanje oblikovno in slogovno zahtevne klasične poezije dodana prozifikacija, kar so v celoti potrdili tudi rezultati pedagoškega eksperimenta.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: poezija, Prešeren, didaktika, recepcija, kanonizacija, srednja šola, berilo, kanonizacija, prozifikacija, pedagoški eksperiment
Objavljeno: 12.05.2016; Ogledov: 5017; Prenosov: 197
Polno besedilo (10,63 MB) |
