Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 73
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
31.
32.
33.
34.
TLS-FIA System For Screening of Dissolved Iron in Ocean Water
Gaja Tomsič, Dorota Korte, Arne Bratkič, Mladen Franko, 2018, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Najdeno v: osebi
Ključne besede: flow injection analysis, iron concentration, ocean water, thermal lens spectroscopy
Objavljeno: 16.07.2018; Ogledov: 2785; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (679,78 KB)

35.
Determination of iron species in Arctic water by optimized photothermal beam deflection spectroscopy
Hanna Budasheva, Dorota Korte, Arne Bratkič, Mladen Franko, 2018, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Najdeno v: osebi
Ključne besede: phototermal beam deflection spectroscopy, arctic water, iron species
Objavljeno: 16.07.2018; Ogledov: 2640; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (777,92 KB)

36.
37.
DOLOČANJE ACETILHOLINESTERAZE V HUMANIH KRVNIH VZORCIH
Tjaša Birsa, 2018, magistrsko delo

Opis: V strokovni literaturi zasledimo encim acetilholinesterazo (AChE) v različnih raziskavah s področja okoljevarstva, medicine in veterine. Zmanjšana encimska aktivnost je lahko indikator onesnaženosti okolja z organofosfatnimi in karbamatnimi pesticidi, policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki ter težkimi kovinami. Spremembe v encimski aktivnosti AChE pa so tudi biološki označevalec nekaterih nevrodegenerativnih bolezni pri človeku. V človeškem telesu se encim AChE primarno nahaja v živčnem sistemu, najdemo pa ga tudi v krvi, zlasti v membranah eritrocitov. V krvi je v večji meri prisoten tudi encim butirilholinesteraza (BChE), ki ravno tako spada v družino holinesteraz. Naš cilj je bil razviti metodo, ki bi omogočala specifično merjenje encimske aktivnosti AChE v okviru celotnih holinesteraz v krvnem serumu. Za merjenje encimske aktivnosti smo uporabili Ellmanovo metodo. Količino obarvanih produktov reakcije smo določali s spektroskopijo s toplotnimi lečami TLS in z UV-VIS spektrofotometrijo. Z različnimi koncentracijami čistega encima AChE smo najprej določili mejo zaznavnosti obeh metod (LOD). Detekcija s TLS je bila bolj občutljiva, saj je bil LOD 3,13-krat manjši kot pri detekciji z UV-VIS. Potem smo izmerili encimsko aktivnost celotnih holinesteraz AChE in BChE v serumskih vzorcih zdravih ljudi. Izračunana encimska aktivnost holinesteraz se je v analiziranih vzorcih gibala med 3004 mU mL-1 in 5698 mU mL-1. Po dodatku specifičnega inhibitorja BChE se je celotna encimska aktivnost znižala za najmanj 60 %, kar kaže, da večina holinesteraz v krvnem serumu pripada BChE. Preizkusili smo tudi metodo enojne imunske precipitacije, vendar se je le-ta izkazala za neuspešno pri ločevanju posameznih holinesteraz iz serumskih vzorcev. Na podlagi naših rezultatov smo prišli do zaključka, da je za merjenje encimske aktivnosti posameznih holinesteraz AChE in BChE v krvnem serumu najprimernejša uporaba specifičnih inhibitorjev, vendar bi bilo to metodo potrebno še dodatno optimizirati.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: acetilholinesteraza, krvni serum, nevrodegenerativne bolezni, spektroskopija s toplotnimi lečami, UV-VIS spektrofotometrija, imunska precipitacija.
Objavljeno: 07.11.2018; Ogledov: 3628; Prenosov: 141
.pdf Polno besedilo (1,65 MB)

38.
39.
Določevanje aktivnosti AChE encima v človeškem serumu z uporabo FIA-TLS metode
Andrej Jerkič, 2018, magistrsko delo

Opis: Acetilholinesteraza (AChE) in butirilholinesteraza (BChE) sta encima, odgovorna za razgradnjo nevrotransmitorja acetilholina oziroma butirilholina. Encima spadata v skupino holinesteraz in imata poleg razgradnje nevrotransmiterjev pomembno vlogo v telesu kot indikatorja za različne bolezni ter zastrupitve z organofosfati in drugimi kemikalijami. Cilji magistrskega dela so razviti občutljivo metodo za določevanje aktivnosti AChE encima v človeškem serumu, določiti celokupno aktivnost AChE ter BChE encimov v vzorcih človeškega seruma neznanih pacientov z uporabo FIA-TLS tehnike ter izmeriti aktivnost AChE v človeškem serumu z uporabo inhibitorja BChE. Opravili smo meritve kinetike pretvorbe acetiltioholina v 5-tio-2-nitrobenzoat (TNB), na podlagi katerih smo izračunali specifično aktivnost AChE encima in aktivnosti različnih njegovih redčitev ter izvedli spektralno karakterizacijo proučevanih vzorcev. Vzorce AChE encima smo pripravili v raztopini 5,5'DITIO-bis (2-nitrobenzoični) kislini (reagent) in raztopini acetiltioholin jodida (substrat). Ugotovili smo, da je absorpcijski vrh za raztopine AChE pri valovni dolžini približno 412 nm. Z meritvami absorpcijskega spektra različnih redčitev AChE smo ugotovili, da absorbanca hitreje narašča v vzorcih z višjo koncentracijo AChE, ker se je povečevala aktivnost encima. Ugotovili smo tudi, da z nižanjem molarnosti DTNB iz 0,50 mM na 0,05 mM lahko znižamo LOD metode zaradi znižanja vrednosti signala slepega vzorca. Tega ne moremo trditi pri znižanju koncentracije DTNB iz 0,05 mM na 0,025 mM zaradi nepopolne reakcije med acetilholinom (ACh), 5-tio-2-nitrobenzoatom (TNB) in acetilholinesterazo (AChE). Metodo FIA-TLS smo optimizirali z uporabo daljše mešalne zanke ter s povečanjem moči vzbujevalnega žarka. Z optimizacijo FIA-TLS sistema nam je uspelo izmeriti vrednosti TLS signala vzorcev z nižjo koncentracijo AChE encima (70 μV) v primerjavi z neoptimiziranim TLS sistemom (110 μV). Izračunana vrednost LOD UV-Vis metode znaša 3,6 mU/ml, medtem ko za FIA-TLS metodo znaša 0,6 mU/ml. V prvem sklopu meritev smo izmerili 14 vzorcev krvnega seruma. Aktivnosti celotne ChE v teh vzorcih znašajo med 2118 mU/ml in 15172 mU/ml, povprečna aktivnost BChE in AChE v vzorcih znaša 4561 mU/ml, mediana meritev pa znaša 2964 mU/ml. V drugem sklopu meritev smo merili 19 vzorcev krvnega seruma z in brez dodatka BChE inhibitorja. Aktivnosti vzorcev brez BChE inhibitorja (celotne ChE) znašajo med 1642 mU/ml in 5958 mU/ml s povprečno vrednostjo 2910 mU/ml in mediano 2228 mU/ml, medtem ko aktivnosti istih vzorcev z dodanim inhibitorjem (samo AChE) znašajo od 519 mU/ml do 1118 mU/ml s povprečno vrednostjo 822 mU/ml in mediano 816 mU/ml. Po dodatku BChE se je aktivnost ChE v vzorcih v povprečju zmanjšala za 3,5-krat oziroma od 55 % do 85 %.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Acetilholinesteraza, butirilholinesteraza, FIA-TLS, aktivnost AChE encima, inhibicija BChE encima
Objavljeno: 30.11.2018; Ogledov: 3198; Prenosov: 125
.pdf Polno besedilo (2,51 MB)

40.
Characterization of lactic bacteria for biogenic amine formation
Branka Mozetič Vodopivec, Martina Bergant Marušič, Jelena Topić, Dorota Korte, Lorena Butinar, 2018, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Biogenic amines are compounds present in many different foods and beverages (wine, beer, dairy products, fermented vegetables and soy products, fish, etc.). Their presence in foodstuff is a result of a microbial action during storage and ageing. The most important are histamine, tryptamine, β-phenylethylamine and tryptamine, which can induce undesirable physiological effects in humans. They are formed through decarboxylation of corresponding amino acids, through the action of enzymes. Consumption of food containing biogenic amines can lead to food poisoning such as histamine poisoning. Histamine, the most studied biogenic amine, is known to cause headaches, oedema, vomiting, etc. [1]–[4]. Monitoring of the content of biogenic amines in foods is of concern for public health in their relation to the food safety, food spoilage and food intolerance. Because microorganisms are used in food productions as starters and biopreservers, characterization of microorganisms for their ability to produce biogenic amines is equally important. Lactic acid bacteria are often used as biopreservers as they can produce antimicrobial metabolites and antifungal peptides. Some strains can also produce undesirable biogenic amines [5]. In order to use lactic acid bacteria as starters or biopreservers, the selection of strains that would not produce biogenic amines is necessary. When considering studies of biogenic amines in foods, focus should be on developing new or improving analysis methods for biogenic amines detection. Secondly, the connections between microorganisms capable of producing biogenic amines and the content of biogenic amines in foods should be investigated [3]. The most widely technique used for quantification of biogenic amines in foodstuff is liquid chromatography, Alternatively to chromatographic techniques, other techniques such as enzymatic biosensors, ELISA and flow-injection analysis have also been employed. Sensors are interesting due to the fact that they do not require special instrumentations, and there is no need for sample clean-up and derivatization, which are the main drawback of chromatographic methods [4]. Detection of biogenic amines producing lactic bacteria is important due to the concerns for public health and there is a need for the early and rapid detection of such microorganisms. Most of the methods that are used for screening involved the measurement of amino acid-decarboxylase activity, although there were been some methods reported that used differential media and pH indicators. Nowadays, molecular methods are replacing culture methods. Molecular approaches are used to determine the presence or absence of genes responsible for biogenic amines formation. The main advantages of DNA hybridization and PCR methods are speed, simplicity, sensitivity and specificity as they allow detection of targeted genes. Culture independent methods which are based on PCR techniques are now regarded as most suitable methods for screening isolates [5]. [1] A. R. Shalaby, “Significance of biogenic amines to food safety and human health,” Food Res. Int., vol. 29, no. 7, pp. 675–690, Oct. 1996. [2] J. M. Landete, S. Ferrer, and I. Pardo, “Biogenic amine production by lactic acid bacteria, acetic bacteria and yeast isolated from wine,” Food Control, vol. 18, pp. 1569–1574, 2007. [3] F. B. Erim, “Recent analytical approaches to the analysis of biogenic amines in food samples,” TrAC - Trends in Analytical Chemistry, vol. 52. pp. 239–247, 2013. [4] J. L. Ordóñez, A. M. Troncoso, M. D. C. García-Parrilla, and R. M. Callejón, “Recent trends in the determination of biogenic amines in fermented beverages – A review,” Analytica Chimica Acta, vol. 939. pp. 10–25, 2016. [5] R. M. Elsanhoty and M. F. Ramadan, “Genetic screening of biogenic amines production capacity from some lactic acid bacteria strains,” Food Control, vol. 68, pp. 220–228, Oct. 2016.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: lactic bacteria, biogenic amines
Objavljeno: 13.12.2018; Ogledov: 2138; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (504,99 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh