1. |
2. Water salinity and the efficiency of constructed wetlandsMilana Karajić, 2015, doktorska disertacija Opis: Raziskava teze je bila osredotočena na vpliv slanosti na učinkovitost rastlinske čistilne naprave. Raziskava je bila izvedena na rastlinski čistilni napravi Dragonja ki se nahaja na Jadranski obali, na jugo-zahodu Slovenije in na pilotskem modelu rastlinske čistilne naprave. Rezultati raziskave sugerirajo, da povečanje slanosti negativno vpliva na učinkovitost skoraj vseh spremljanih parametrov (amonijaka, fosfata, nitrata, nitrita, COD in BOD5), ampak korelacija ni bila signifikantna. Majhni koeficienti korelacije pomenijo, da koncentracije kloridov in prevodnost lahko razložijo majhen delež variabilnosti učinkovitosti rastlinske čistilne naprave Dragonja. Mogoče ima prisotnost različnih koncentracij drugih polutantov v izcedni vodi, ki jih nismo spremljali v nalogi, inhibitorni vpliv na mikroorganizme v rastlinski čistilni napravi in tako negativno vpliva na učinkovitost rastlinske čistilne naprave Dragonja.
Za raziskavo procesa čiščenja slane odpadne vode so bili v substratu pilotskega modela rastlinske čistilne naprave inokulirani halotolerantni mikroorganizmi in spremljana učinkovitost čiščenja odpadne vode. Vpliv slanosti na učinkovitost, preživetje in uporabo halotolerantnih mikroorganizmov je bil preverjen pri 0%, 1,5% in 3,0% NaCl v odpadni vodi. Prav tako smo raziskali vpliv aeracije ter vpliv aeracije z dodano saharozo (2g/l) v sintetični odpadni vodi. V substratu pilotskega modela peščenega filtra rastlinske čistilne naprave smo spremljali spremembe v pH, prevodnosti, redoks potencialu, koncentraciji kisika, amonijevih ionov, kloridnih ionov, fosfatnih ionov, KPK, BPK5 in ETS aktivnosti, koncentraciji CO2 v vodi in koncentraciji CO2. Ugotovili smo, da je na učinkovitost pilotskega modela, inokuliranega s halotolerantnimi mikroorganizmi, večji vpliv imela aeracija in prisotnost saharoze (kot organskega izvira ogljika), kot spremembe v slanosti vode.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: rastlinske čistilne naprave, slana odpadna voda, halotolerantni mikroorganizmi
Objavljeno: 22.12.2015; Ogledov: 5192; Prenosov: 185
 Polno besedilo (6,15 MB) |
3. |
4. |
5. Novel applications of oxygenic photosynthetic organismsDanijel Stojković, 2015, doktorska disertacija Opis: Inspired by natural microorganisms that possess a rigid cell wall to protect them in harsh conditions, individual cells of Chlamydomonas reinhardtii were artificially encapsulated with different materials and hydrogen production was enhanced.
The first attempt was to cover the cells with hydrated silicon dioxide, which is naturally formed by diatoms. The cells covered with silica were not able to produce hydrogen, but the improved TiO2-encapsualtion of Chlamydomonas reinhardtii was found to positively affect their hydrogen production under sulfur-deprived conditions. It was shown that incubation of the cells in the dark before exposure to light was necessary in order to overcome the toxic effects of the (RKK)4D8 catalytic peptide that is essential for TiO2 formation. The TiO2-encapsulated cells were able to produce H2 with about double efficiency during 5-day period compared to non-encapsulated cells. The light-to-H2 conversion efficiency of TiO2-encapsulated Chlamydomonas reinhardtii system was estimated to be more than 4 % under optimized conditions.
The encapsulation with platinum led us to discover the bioreductive properties of Chlamydomonas reinhardtii. Beside the homogeneous Pt reduction carried out by the algae, the most surprising discovery was the possibility to use algae culture for targeted heterogeneous nucleation. An important discovery was that is possible to control the nucleation mechanism and redirect predominantly homogeneous into fully heterogeneous nucleation.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: photosynthesis, H2 production, TiO2, encapsulation, Chlamydomonas reinhardtii, platinum reduction
Objavljeno: 01.04.2015; Ogledov: 7375; Prenosov: 293
Polno besedilo (23,38 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
6. |
7. |
8. |
9. Še daleč do tretjega pasuZoran Božič, Danijel Cek, 2017, polemika, diskusijski prispevek, komentar Opis: Članek o nujnosti načrtovanja in izgradnje šestpasovne avtoceste na relaciji Ljubljana - Razdrto. Na tem odseku je več prometa kot na avtocestah v sosednjih državah, ki že imajo večinoma še tretji vozni pas.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Slovenija, avtocesta, Ljubljana-Razdrto, promet, načrtovanje, Primorska, prometne nesreče
Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 3681; Prenosov: 0
Polno besedilo (707,91 KB) |
