Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razlike med spoloma pri vodenju slovenskih občin : magistrsko delo
Kristina Birsa Volk, 2021, magistrsko delo

Opis: Zagotovo se vsi strinjamo, da se ženske in moški med sabo razlikujemo. Ne samo po videzu, ampak tudi po osebnostnih značilnostih. Že od otroštva se srečujemo z razlikami, ki vplivajo na naš osebnostni razvoj. Te razlike so opazne tudi v odrasli dobi osebe in v njenem delovnem okolju. Na vodilnih mestih trenutno (še vedno) močno prevladujejo moški. Obstaja več teorij, zakaj je tako: moški so boljši vodje, ženske dajo več na družino kot na kariero, ženske težje napredujejo v moškem svetu itd. Veliko raziskav je bilo že izvedenih v raznih podjetjih in inštitutih ravno na temo vodenja in razlik med spoloma, nikjer pa ni mogoče zaslediti, da bi bila katera od raziskav izvedena znotraj javnega sektorja, natančneje znotraj slovenskih občin. To je bila moja motivacija za raziskovanje tega področja in pisanje magistrske naloge. Raziskava je bila opravljena v petindvajsetih slovenskih občinah (Ajdovščina, Brda, Črnomelj, Divača, Dobje, Gorenja vas - Poljane, Jesenice, Kamnik, Kuzma, Ljubljana, Ljubno, Majšperk, Miklavž na Dravskem polju, Moravče, Murska Sobota, Nova Gorica, Osilnica, Poljčane, Ptuj, Radenci, Rogaška Slatina, Selnica ob Dravi, Sevnica, Šentjur in Šmarje pri Jelšah) s pomočjo anketnih vprašalnikov. Na občine se je poslalo dva anketna vprašalnika (enega za nadrejene in enega za podrejene). Dva vprašalnika sta bila potrebna za zagotavljanje relevantnosti podatkov (ker se ljudje radi predstavijo v najboljši luči, se je z anketiranjem obeh strani – nadrejenih in podrejenih – pridobilo vpogled v dejansko stanje). Nadrejeni so povedali, kako vidijo sebe v vlogi vodje, podrejeni pa so te trditve potrdili ali ovrgli. V analizi se je preverilo pet hipotez, ki so natančneje opisane v petem poglavju te naloge. Končni rezultati kažejo, da med moškimi in ženskami vodjami zares obstajajo razlike, ki pa so manjše od pričakovanih. Moški so namreč ženske, v anketnih rezultatih, premagali le z nekaj odstotki prednosti.
Ključne besede: vodenje, razlike med spoloma, vodenje občin, stili vodenja, ženske, vodilni položaji, magistrske naloge
Objavljeno v RUNG: 21.12.2021; Ogledov: 2520; Prenosov: 101
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Pripovedovalne strategije med inovacijo in pedagoško prakso : PRINO
Barbara Pregelj, Barbara Baloh, Eda Birsa, Anika Velišček, Barbara Masten, Lucija Selan, Tjaša Doliak, Mija Umer, Sara Spruk, 2020, strokovna monografija

Opis: Priročnik prinaša didaktizacije, ki so nastala v okviru projekta PRINO, v katerem so sodelovali pedagoški in delovni mentorji ter študentke Univerze na Primorskem Pedagoške fakultete in Univerze v Novi Gorici. Projekt je potekal v okviru programa Po kreativni poti do znanja.
Ključne besede: pouk, didaktika
Objavljeno v RUNG: 12.05.2021; Ogledov: 2720; Prenosov: 32
URL Povezava na celotno besedilo

3.
(Za)govor ustvarjalnosti - 100 let z Giannijem Rodarijem : simpozij ob 100-letnici rojstva Giannija Rodarija
Barbara Pregelj, Barbara Baloh, Eda Birsa, Samanta Kobal, 2020, strokovni članek

Opis: Poročilo o simpoziju in drugim aktivnostih, povezanih z obeleževanjem obletnice rojstva Giannija Rodarija.
Ključne besede: Gianni Rodari, Slovenija, ustvarjalnost
Objavljeno v RUNG: 29.01.2021; Ogledov: 2425; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Determination of total ChE and AChE activity in human serum by FIA-TLS
Andrej Jerkič, Tjaša Birsa, Dorota Korte, Martina Bergant Marušič, Mladen Franko, 2019, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: acetylcholinesterase, FIA-TLS, butyrilcholinesterase
Objavljeno v RUNG: 19.12.2019; Ogledov: 3593; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
DOLOČANJE ACETILHOLINESTERAZE V HUMANIH KRVNIH VZORCIH
Tjaša Birsa, 2018, magistrsko delo

Opis: V strokovni literaturi zasledimo encim acetilholinesterazo (AChE) v različnih raziskavah s področja okoljevarstva, medicine in veterine. Zmanjšana encimska aktivnost je lahko indikator onesnaženosti okolja z organofosfatnimi in karbamatnimi pesticidi, policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki ter težkimi kovinami. Spremembe v encimski aktivnosti AChE pa so tudi biološki označevalec nekaterih nevrodegenerativnih bolezni pri človeku. V človeškem telesu se encim AChE primarno nahaja v živčnem sistemu, najdemo pa ga tudi v krvi, zlasti v membranah eritrocitov. V krvi je v večji meri prisoten tudi encim butirilholinesteraza (BChE), ki ravno tako spada v družino holinesteraz. Naš cilj je bil razviti metodo, ki bi omogočala specifično merjenje encimske aktivnosti AChE v okviru celotnih holinesteraz v krvnem serumu. Za merjenje encimske aktivnosti smo uporabili Ellmanovo metodo. Količino obarvanih produktov reakcije smo določali s spektroskopijo s toplotnimi lečami TLS in z UV-VIS spektrofotometrijo. Z različnimi koncentracijami čistega encima AChE smo najprej določili mejo zaznavnosti obeh metod (LOD). Detekcija s TLS je bila bolj občutljiva, saj je bil LOD 3,13-krat manjši kot pri detekciji z UV-VIS. Potem smo izmerili encimsko aktivnost celotnih holinesteraz AChE in BChE v serumskih vzorcih zdravih ljudi. Izračunana encimska aktivnost holinesteraz se je v analiziranih vzorcih gibala med 3004 mU mL-1 in 5698 mU mL-1. Po dodatku specifičnega inhibitorja BChE se je celotna encimska aktivnost znižala za najmanj 60 %, kar kaže, da večina holinesteraz v krvnem serumu pripada BChE. Preizkusili smo tudi metodo enojne imunske precipitacije, vendar se je le-ta izkazala za neuspešno pri ločevanju posameznih holinesteraz iz serumskih vzorcev. Na podlagi naših rezultatov smo prišli do zaključka, da je za merjenje encimske aktivnosti posameznih holinesteraz AChE in BChE v krvnem serumu najprimernejša uporaba specifičnih inhibitorjev, vendar bi bilo to metodo potrebno še dodatno optimizirati.
Ključne besede: acetilholinesteraza, krvni serum, nevrodegenerativne bolezni, spektroskopija s toplotnimi lečami, UV-VIS spektrofotometrija, imunska precipitacija.
Objavljeno v RUNG: 07.11.2018; Ogledov: 6610; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

6.
7.
8.
9.
Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh