Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 44
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
11.
Izvajanje preskusov čiščenja odpadne vode Mlekarne Celeia v pilotni napravi SBR
Gregor Drago Zupančič, Milenko Roš, Nina Novak, Aljaž Klasinc, Mojca Poberžnik, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: Mlekarniške odpadne vode, sekvenčni šaržni reaktor (SBR)
Objavljeno v RUNG: 29.10.2018; Ogledov: 3616; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

12.
13.
Primjena pivskog tropa u proizvodnji bioplina
Mario Panjicko, Gregor Drago Zupančič, Marina Tišma, Bruno Zelić, 2017, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Pivarska industrija je veliki generator otpadnih tokova. Pivski trop, kao jedan od tri glavna otpada toka, po kemijskom je sastavu lignocelulozni materijal. Zbog sve većeg porasta cijena energije i povećane brige za očuvanjem okoliša, u zadnje vrijeme se provode brojna istraživanja procesa anaerobne razgradnje (anaerobne digestije) pivskog tropa u svrhu proizvodnje bioplina. Bioplin proizveden prilikom procesa anaerobne razgradnje sastoji se najvećim dijelom od metana (CH4) i ugljikovog dioksida (CO2), s malim udjelima sumporovodika (H2S) i amonijaka (NH3) te plinova koji se mogu naći u tragovima, kao što su vodik (H2), dušik (N2), ugljikov monoksid (CO), zasićeni ili halogenirani ugljikovodici te kisik (O2). Osnovni problem primjene pivskog tropa u procesu anaerobne razgradnje u svrhu proizvodnje bioplina je njegov složen kemijski sastav. Strukturna kompleksnost lignina, njegova kemijska stabilnost i netopljivost posebice otežavaju proces anaerobne razgradnje. U ovom pregledu prikazane su osnove procesa anaerobne razgradnje, vrste reaktora za provedbu procesa anaerobne razgradnje te su opisane mogućnosti primjene pivskog tropa u procesu anaerobne razgradnje.
Ključne besede: anaerobna razgradnja, bioreaktori, lignoceluloza, bioplin, pivski trop
Objavljeno v RUNG: 23.04.2018; Ogledov: 4983; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

14.
15.
Corn silage fungal-based solid-state pretreatment for enhanced biogas production in anaerobic co-digestion with cow manure
Marina Tišma, Mirela Planinc, Ana Bucić Kojić, Mario Panjičko, Gregor Drago Zupančič, Bruno Zelić, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: The objective of this research was to use white-rot fungus Trametes versicolor for corn silage pretreatment and to investigate the effect of pretreatment on biogas productivity. Semi-continuous pilot-scale experiment, comprised of two experimental phases, was carried out. In the first phase, operational conditions of the full-scale biogas plant were reproduced at pilot-scale. In that phase, the reactor was daily fed with the mixture of cow manure, digestate from industrial postfermentor, corn grits and ensiled corn silage, and the average methane generation rate was 0.167 m3 CH4 per kgVS. In the second phase, corn grits and ensiled corn silage were replaced with corn silage pretreated with T. versicolor, and the average methane generation rate increased up to 0.236 m3 per CH4 kgVS. The results of this study suggest that application of fungal-based solid-state pretreated corn silage has positive effect on pH stability and increase the biogas productivity.
Ključne besede: Semi-continuous anaerobic co-digestion Fungal-based pretreatment Corn silage Cow manure
Objavljeno v RUNG: 17.01.2018; Ogledov: 3812; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

16.
Biogas production from brewery spent grain as a mono-substrate in a two-stage process composed of solid-state anaerobic digestion and granular biomass reactors
Mario Panjicko, Gregor Drago Zupančič, Romana Marinšek-Logar, Lijana Fanedl, Marina Tišma, Bruno Zelić, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Anaerobic digestion of brewery spent grain as a mono-substrate was studied. Brewery spent grain is a substrate consisting largely of cellulose, hemicellulose and lignin, which are difficult to degrade anaerobically, mostly due to the presence of degradation products, such as phenolic compounds, which cause process inhibition. Therefore, a two-stage system was used for anaerobic digestion. Anaerobic digestion was phase separated in a solid-state anaerobic digestion reactor, where microbiological hydrolysis and acidogenesis occurred and in a granular biomass reactor where mostly methanogenesis was performed. The overall process exhibited total solids degradation efficiency between 75.9 and 83.0 %. Average specific biogas production was 414±32 L/kg, whereas biomethane production was 224±34 L/kg of added total solids. Granular biomass after adaptation exhibited stable operation at substrate C/N ratios in range 0.16 – 4.68. p-cresol was present in concentrations up to 45 mg/L and during the process was successfully degraded by granular biomass. The excellent adaptability of granular biomass was confirmed by 68.2 % shift in bacterial and a 31.8 % shift in archaeal community structure in a granular biomass reactor. The structure of the bacterial community from granular biomass reactor and solid-state anaerobic digestion reactor remained 79.4 % similar at the end of the experiment, whereas archaeal community was only 31.6 % similar. The process exhibited stable operation for 198 days, which shows that brewery spent grain can be successfully anaerobically digested and used for biogas production.
Ključne besede: biogas production, brewery spent grain, C/N ratio, dry digestion, microbial biomass, solid-state anaerobic digestion
Objavljeno v RUNG: 18.08.2017; Ogledov: 4223; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

17.
Mineralizacija odvečnega blata iz čistilnih naprav za komunalne odpadne vode s pomočjo ozonacije : Diplomsko delo
Špela Hudobivnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Odvečno blato predstavlja veliko finančno breme, saj strošek odstranjevanja blata na čistilnih napravah predstavlja kar 50% do 60% celotne finančne porabe. V današnjem svetu poznamo in uporabljamo več različnih načinov in procesov, ki potrjeno zmanjšujejo odvečno blato nastalo med procesom čiščenja odpadnih voda. Eden izmed teh procesov je ozonacija. Za namene primerjave v raziskovalnem delu, se je najprej ozoniralo samo blato, nato se je postopek ozonacije integriral v proces čiščenja odpadne vode s šaržnim biološkim reaktorjem (SBR). Za ovrednotenje procesa smo analizirali parametre KPK, TN, TP, NO3--N in NH4+-N, z analizo sušin in žarin pa se je določila koncentracija blata in koncentracija hlapne snovi v blatu za oceno uspešnosti odstranjevanja blata. S samo ozonacijo smo uspeli doseči znižanje koncentracije blata za 60,7% pri dozi 80 g ozona/kg suhe snovi. Koncentracije KPK, TN in TP v supernatantu so se z višjo dozo ozona pričakovano povišale, saj slednji poškoduje celično steno celic v blatu, to pa povzroči da se znotrajcelične snovi razpustijo v supernatant. Točko preloma smo določili pri dozi 30 g ozona / kg suhe snovi, zaradi najvišjega skoka KPK ter sorazmerno nizkega in obvladljivega povečanja koncentracij TN in TP. Pri integraciji ozonacije v proces čiščenja odpadne vode smo dosegli 83% znižanje količine odvečnega blata, pri povprečni dozi 11,1 g ozona/kg suhe snovi blata. KPK, TN, TP, NO3-N in NH4-N so bili pri čiščenju odpadne vode na iztoku pod mejno vrednostjo za izpust. Največji problem je predstavljal TN zaradi velikega vpliva ozonacije na denitrifikacijo. Poraba energije za ozonacijo je znašala 453 kW h na tono dehidriranega blata, kar, po naših izračunih, znese 46,95 € po toni.
Ključne besede: Čiščenje odpadne vode, odvečno blato, ozon, ozonacija, mineralizacija blata
Objavljeno v RUNG: 04.07.2017; Ogledov: 7927; Prenosov: 304
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

18.
POVEČANJE BIORAZGRADLJIVOSTI MULJA IZ PROIZVODNJE RECIKLIRANEGA PAPIRJA S POMOČJO UTEKOČINJANJA BIOMASE
Miha Skočir, 2017, magistrsko delo

Opis: Papirna industrija je ena od večjih porabnikov vode in energije na svetu in eden največjih proizvajalcev odpadne vode. Posebno ravnanje z odpadno vodo je zelo pomembno zaradi zaostrovanja okoljskih omejitev za ta sektor industrije. Aerobni, anaerobni in kombinirani sistemi se uporabljajo za čiščenje odpadne papirniške vode. Sodobna uporaba in obdelava papirniškega mulja običajno zajema sežiganje ali uporabo v gradbene namene ter produkcijo encimov. Ker je papirniški mulj biološko skoraj nerazgradljiv smo poskušali s hidrolizo izboljšati anaerobno razgradnjo mulja, kar bi ob produkciji biometana omogočilo energetski povratek procesu utekočinjanja mulja. S tem bi tudi bistveno zmanjšli količino primarnega in sekundarnega odpadnega papirniškega mulja iz odpadne papirniške vode. Namen naloge je bil preučiti postopek utekočinjanja papirniškega mulja v majhnem visokotlačnem reaktorju pri različnih temperaturah, različnih zadrževalnih časih in koncentracijah klorovodikove kisline (HCl). Optimalno utekočinjanje smo dosegli pri 280 ºC z učinkovitostjo 94 % (7 % HCl), sledijo učinkovitosti 91 % (6 % HCl), 87 % (5 % HCl) ter 71 % (4 % HCl). Po predhodnih raziskavah smo predvideli, da bosta anaerobno razgradnjo zavirala toluen in vinil krotonat, ki sta prisotna kot kemikaliji v proizvodnem procesu papirja. Za kvalitativno in kvantitativno določanje prisotnosti toluena in vinil krotonata - kot potencialna inhibitorja biorazgradnje - smo uporabili plinsko kromatografijo sklopljeno z masno spektrometrijo (GC-MS). Rezultati so pokazali da v mulju ni prisotnosti vinil krotonata, koncentracija toluena pa je nihala med 6,5±0,6 in 5±0,8 ppm, s čem smo dokazali da teh dveh inhibitorjev ni v mulju. Nadaljnja obdelava utekočinjenega mulja je potekala z anaerobno razgradnjo, kjer smo uporabili suspendirano in granulirano biomaso. Najboljši rezultat biometanskega potenciala je znašal 182 L/kgKPK, z 52 % biorazgradljivostjo. Z upoštevanjem porabe energije za izvedbo procesa utekočinjenja, je neto kurilna vrednost utekočinjenega mulja v najboljšem primeru znašala 2075 kJ/kg, kar je nižje kot običajna metoda sežiganja dehidriranega papirniškega mulja, ki daje energijsko vrednost med 2800 in 3600 kJ/kg.
Ključne besede: Biometanski potencial, biorazgradljivost, energetska bilanca, GC-MS, toluen, utekočinjanje papirniškega mulja, vinil krotonat.
Objavljeno v RUNG: 29.06.2017; Ogledov: 4685; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

19.
Biogas Production from Brewer’s Yeast Using an Anaerobic Sequencing Batch Reactor
Gregor Drago Zupančič, Mario Panjicko, Bruno Zelić, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Renewable energy sources are becoming increasingly important in the beverage and food industries. In the brewing industry, a significant percentage of the used raw materials finishes the process as secondary resource or waste. The research on the anaerobic digestion of brewer’s yeast has been scarce until recent years. One of the reasons for this is its use as a secondary resource in the food industry and as cattle feed. Additionally, market value of brewer’s yeast is higher than its energy value. Due to the increase of energy prices, brewer’s yeast has become of interest as energy substrate despite its difficult degradability in anaerobic conditions. The anaerobic co-digestion of brewer’s yeast and anaerobically treated brewery wastewater was studied using a pilot-scale anaerobic sequencing batch reactor (ASBR) seeded with granular biomass. The experiments showed very good and stable operation with an organic loading rate of up to 8.0 kg/(m3·day), and with a maximum achieved organic loading rate of 13.6 kg/(m3·day) in a single cycle. A specific biogas productivity of over 0.430 m3/kg of the total chemical oxygen demand (COD) inserted, and total COD removal efficiencies of over 90 % were achieved. This study suggests that the brewer’s yeast can be successfully digested in an ASBR without adverse effects on the biogas production from brewer's yeast/wastewater mixtures of up to 8 % (by volume). By using the brewer's yeast in the ASBR process, the biogas production from brewery wastewater could be increased by 50 %.
Ključne besede: anaerobic digestion, ASBR, biogas, brewer’s yeast
Objavljeno v RUNG: 15.06.2017; Ogledov: 5213; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

20.
Anaerobna obrada industrijskih otpadnih voda iz prehrambene industrije: opravdanost i iskustva
Mario Panjicko, Gregor Drago Zupančič, Gordana Šelo, Mladen Franjo, 2016, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: U radu je prikazana opravdanost primjene anaerobne obrade otpadnih voda iz prehrambene industrije na primjeru pivarske i mljekarske industrije. Otpadne vode prehrambene industrije većinom se ispuštaju u javni kanalizacijski sustav ili obrađuju aerobnim biološkim metodama. Porastom cijena energije i popularizacijom obnovljivih izvora, sve se više razmatra anaerobna obrada otpadnih voda prehrambene industrije, obzirom na visok sadržaj organskih tvari u njima. Te vode u pravilu imaju visoko organsko opterećenje (vrijednosti kemijske potrošnje kisika (KPK) otpadne vode pivarske industrije se kreću od 2500-4000 mg/L, a mljekarske industrije od 1500-3000 mg/L), koje je primjenom anaerobne obrade moguće sniziti do 90 %. Tako obrađene vode su, prema KPK vrijednostima, sličnije komunalnim otpadnim vodama te stoga i prihvatljivije za ispuštanje u javni kanalizacijski sustav. Uz snižavanje vrijednosti KPK, anaerobnom obradom proizvodi se bioplin, čijim je iskorištavanjem moguće supstituirati do 20 % prirodnog plina koji se koristi u proizvodnom procesu. Također, otpadnoj vodi moguće je dodavati i drugi tekući otpad (npr. kvasac, sirutka, proizvodi s isteklim rokom trajanja), koji može dodatno povećati proizvodnju bioplina do 60 %, bez negativnih posljedica na provedbu procesa. Uzimajući u obzir snižavanje pristojbi na otpadne vode i smanjenje potrošnje prirodnog plina, period povrata investicije u ovakve sustave iznosi od 3 do 5 godina što njihovu primjenu čini ekonomski opravdanom.
Ključne besede: anaerobna digestija, bioplin, energetska oporaba, otpadna voda
Objavljeno v RUNG: 08.11.2016; Ogledov: 5413; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh