111. |
112. |
113. |
114. Dela Simone Semenič še me dej, Jaz, žrtev in drugič med monodramo in performansomIvana Zajc, 2018, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Opis: Prispevek obravnava tri monološka dela avtorice z avtobiografskimi prvinami: Jaz, žrtev (2007) in drugič (2014),
ki sta podnaslovljeni kot »avtobiografski besedni solo«, in
še me dej (2009), ki je podnaslovljen kot »avtobiografska
igra«. Avtorica prispevka bo osvetlila omenjena dela Simone Semenič z vidika teorije monologa oziroma dialoga. Dotaknila se bo elementov monodrame, ki se pojavljajo v drugih delih Simone Semenič z več dramskimi liki. Pomembna
lastnost obravnavanih del je tudi avtobiografskost, na katero nakazujejo že njihovi podnaslovi. Referat bo izpostavil
metadramatske prvine izbranih besedil Simone Semenič
in njihov vpliv na stopnjo distance. Avtorica prispevka bo
ugotovitve utemeljila tudi empirično, predstavila bo izsledke računalniške analize celotnega korpusa besedil Simone
Semenič v programu R Studio, ki kažejo na metadramatske
in avtobiografske prvine določenih tekstov. Ključne besede: Simona Semenič, dramatika, monodrama, performans, računalniška stilometrija Objavljeno v RUNG: 05.11.2021; Ogledov: 1495; Prenosov: 0 Gradivo ima več datotek! Več... |
115. |
116. Postmodernistično v drami Milene Marković Barčica za punčke (Brod za lutke)Ivana Zajc, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: Z analizo soobstoja več tipov besedil v drami Milene Marković Barčica za punčke zavrnemo oznako drame kot postmodernistične. Pravljice v obravnavani drami namreč ne delujejo fragmentirajoče, ampak obstajajo analogije med vsemi uporabljenimi pravljicami v smislu zgodb o junakovem iskanju. Pravljice sodelujejo z drugimi tipi besedil v drami, dialogi v slengu in pesmimi, s katerimi podpirajo učinek kot da in strukturirajo dramsko fabulo, zato sopostavitev različnih tipov besedil ni znamenje postmodernističnosti drame. Ključne besede: srbska književnost, srbska dramatika, postmodernizem, odprta drama, pravljica Objavljeno v RUNG: 05.11.2021; Ogledov: 1441; Prenosov: 0 Gradivo ima več datotek! Več... |
117. Elementi monodrame in avtobiografskosti v besedilih Simone Semenič : vidik računalniške stilometrijeIvana Zajc, 2019, izvirni znanstveni članek Opis: V članku obravnavamo osrednji opus dramatičarke Simone Semenič z metodo računalniške stilometrije. Ugotavljamo, da je heterogen, razvrsti se v tri skupine besedil. Najizraziteje se dela razdelijo glede na to, ali so monološka, ali vsebujejo tradicionalno obliko dialogov, ali pa gre za kombinacijo dialogov z monologi, ki so najočitnejši v daljših didaskalijah. Iz opusa avtorice slogovno izstopa skupina monodramskih besedil Jaz, žrtev , še me dej in drugič , pa tudi delo gostija , ki ga stilometrična analiza uvrsti k tem besedilom. Ukvarjamo se z monodramskimi oziroma avtobiografskimi elementi, po katerih ta besedila izstopajo iz dosedanjega dramskega opusa Simone Semenič. Raziskava besedišča dram potrjuje dosedanje teoretične ugotovitve, da imajo dela še me dej , drugič in gostija v opusu avtorice največ elementov metadrame, ki izhajajo iz pripovedi osrednjega lika. To ne drži za delo Jaz, žrtev , ki v obravnavanem opusu izstopa zaradi nanašanja subjektke na samo sebe. Ključne besede: slovenske drame, monodrame, stilometrija, avtobiografskost, literarne študije Objavljeno v RUNG: 05.11.2021; Ogledov: 1389; Prenosov: 0 Gradivo ima več datotek! Več... |
118. Posebnosti didaskalij v Grumovi drami Dogodek v mestu GogiIvana Zajc, 2019, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: V prispevku problematiziram binarne opredelitve didaskalij, ki te delijo le na tradicionalne in subverzivne. V besedilu Slavka Gruma Dogodek v mestu Gogi (1930) didaskalije ohranjajo nekatere tradicionalne poteze oz. ne vsebujejo skrajnih subverzij, ampak le določene manjše odmike od tradicionalnih didaskalij. Med temi sta zmanjšana vloga didaskalij kot navodil za uprizoritev in poudarjena estetska funkcija. Nekateri tipi subverzij konvencij didaskalij v Dogodku v mestu Gogi oblikujejo vtis antropomorfne subjektivne zavesti, ki interpretira dogajanje v dialogih. Subjektivni pogled na dramsko dogajanje v didaskalijah je ključen za interpretacijo celotnega teksta. Ključne besede: Dogodek v mestu Gogi, dramatika, didaskalije, naratologija drame, utelešenost Objavljeno v RUNG: 05.11.2021; Ogledov: 1610; Prenosov: 70 Povezava na celotno besedilo Gradivo ima več datotek! Več... |
119. Literarno delo in njegov (implicitni) avtor : Vidika literarne vede in šolske prakseIvana Zajc, 2016, magistrsko delo Opis: Vlogo avtorja v literarnem delu najprej preverimo preko kontroverznega koncepta implicitni avtor, pri katerem najprej pokažemo njegovo genezo. Magistrsko delo vsebuje izvirno sintezo rekonceptualizacij implicitnega avtorja, ki je vsebinsko razvrščena glede na osnovne kazalnike: povezava z empiričnim avtorjem in antropomorfnost ter trije vidiki opredeljevanja: vidik literarne produkcije, vidik literarne recepcije, vidik literarnega dela kot fenomena. Ta razdelitev je nastala preko vsebinske analize večine sodobnih in izbranih ključnih starejših razprav na to temo. Sinteza omogoča, da razkrijemo osrednje anomalije teorij, med temi problematično težnjo k simultanemu definiranju vloge avtorja v literarnem delu za vse procese, ki so povezani s književnostjo, hkrati. Posebej izpostavimo tiste teorije, ki koncept opredeljujejo z vidika literarnega bralca: gre za bralčev konstrukt, ki nastane preko znotrajbesedilnih lastnosti in poznavanja zunajbesedilnih dejstev o empiričnem avtorju ter širših kontekstov nastanka literarnega dela, pa tudi kasnejše recepcije literarnega dela. Tako opredeljen koncept je temelj za razpravo o vlogi dejstev o empiričnem avtorju v šolski praksi, pri čemer temeljimo na pouku slovenščine na gimnazijah. Za integriranje znanja o zunajliterarnih kontekstih v znanje o samem literarnem delu je ključno kognitivno branje. Omogoča namreč povezovanje literarnega dela v širše (kulturno-, duhovnozgodovinske in druge) kontekste. Kognitivna naratologija opaža, da bralci besedilno strukturo pripišejo določenemu delovalniku, empirična raziskava literarnega branja z vidika predstav o literarnem avtorju pa kaže, da emotivnih spodbud pri bralcu ne sproža le vsebina literarnega dela, pač pa tudi poznavanje dejstev o implicitnem avtorju. Na temelju sistemske književnodidaktične paradigme z elementi recepcijske zagovarjamo, da temelji spoznavanje avtorja na teh osnovah. Učenčevo zanje o literarnem avtorju ne sme biti ločeno od drugih kontekstualnih elementov produkcije in kasnejše recepcije književnosti. Med temi elementi književnega znanja naj bodo vzročno-posledične in logične povezave, ki jih zagotavlja znanje z(a) razumevanje(m). Dosežemo ga s poukom, kjer je na prvem mestu komunikacija s književnostjo in v katerem usvajanje znanja poteka dejavno % problemsko. Dokument Evropski literarni okvir za učitelje v srednjih šolah (2012) pri spoznavanju sistema književnosti izhaja iz učenčevega zanimanja za literarnega avtorja. Literarna zmožnost, ki jo določa, je tesno speta s književnim znanjem, ki empiričnega avtorja locira v kompleks okoliščin, ki določajo produkcijo in kasnejšo recepcijo literarnega dela. Višje stopnje literarne zmožnosti terjajo problemske obravnave zunajbesedilnih dejstev o literarnem delu, v tesni navezavi s slednjim. Ključne besede: literarna teorija, implicitni avtor, nakazani avtor, empirični avtor, didaktika književnosti, knjižna vzgoja, kognitivno branje, problemski pouk, magistrsko delo, bolonjski magisteriji Objavljeno v RUNG: 05.11.2021; Ogledov: 1559; Prenosov: 0 |
120. |