Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Cilj diplomskega dela je raziskati in obrazložiti pojem hibridne animacije. Na začetku se na kratko razloži definicija same mešanice oz. hibridne animacije, na kratko povzame vsaka zvrst animacije in njeno delovanje. Obrazložena je tudi sama animacija na splošno in kako jo človek dojema skozi vztrajnosti vida. V delu je predstavljena zgodovina hibridne animacije, kje se je prvič pojavila in kateri so ključni dogodki za njen razvoj. Dodane so razlage o ključnih režiserjih, animatorjih in izumiteljih ter kakšna je bila njihova vloga pri razširitvi animacije. Navedene so tehnološke inovacije računalnikov, ki so omogočili razvoj digitalne animacije. Natančneje so razporejene zvrsti kombinacije hibridne animacije ter prednosti in slabosti in tudi postopki dela za izvedbo posameznih animacij. Pri procesu so navedeni tudi primeri iz animacijske industrije ter kakšne so njihove rešitve pri problematiki animiranja dveh ali več medijev. Ob izpisku zahtevnosti hibridne animacije so dodani še obrazložitev zahtevnosti in nasveti, kako se jim izogniti. Sledi seznam razlogov, zakaj bi se nekdo lotil hibridne animacije; iz perspektive vsake zvrsti animacije. Sledi vodnik izdelave hibridne animacije iz odprtokodnega programa Blender. Vsebuje oporne točke in specifične korake s slikami za lažjo vizualizacijo, dodane so tudi razlage za boljše razumevanje. Postopek hibridne animacije je dokumentiran od začetnega ekrana programa Blender, postavitve virtualnih luči in virtualne kamere do zaključka s kompozicijo slike. Za lažje in hitrejše delo je celoten proces animacije v programu Blender obrisan s puščicami in najpogosteje uporabljenimi bližnjicami za ukaze. Prikazuje sposobnost te simulacije in moč risanih senčilnikov.
Ključne besede: animacija, računalniška animacija, 2D medij, 3D medij, senčilnik, upodabljanje
Objavljeno v RUNG: 03.07.2018; Ogledov: 5243; Prenosov: 233
Celotno besedilo (4,00 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: V svojem diplomskem delu ugotavljam, da animirano gibanje ni edina stvar, ki daje animaciji življenje. Gre za interakcijo raznolikih in za zgodbo specifičnih likov in svetov z ilustrativnimi pripovednimi sredstvi, ki jih skrbno načrtujemo in pretvorimo iz besed v sliko s pomočjo konceptne risbe, izbire pravih trenutkov ter vzornih sličic in zgodborisov. Vsako pripovedno sredstvo nosi svojo lastno vlogo; barve in barvne harmonije tako na primer vzbujajo določene občutke, kompozicijski elementi vodijo gledalčevo oko, svetloba pa ustvarja različne atmosfere in oblikuje sceno. Vse to dodaja svoj delež k pripovedi. Da svoje delo izpopolnimo in animirano zgodbo podamo takšno, kot si jo predstavljamo, je poznavanje tovrstnih pripovednih sredstev neprecenljivo.
Ključne besede: animacija, vizualna pripoved, liki, svetovi, risba, barve, kompozicija, kadriranje, svetloba
Objavljeno v RUNG: 01.02.2017; Ogledov: 5686; Prenosov: 250
Celotno besedilo (2,27 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Disertacija želi razkriti in sintetično povezati v kompleksno historiografsko sliko zgodbo 17. stoletja, ki jo razume kot integralni del novega veka, zato je vpogled v 16. stoletje, ko so delovali protestanti (kot posebna forma intelektualcev), in v 18. stoletje, ko so se stare institucije umikale novim in je razsvetljenska filozofija preplavila intelektualne kroge kakor tudi ljudsko kulturo, nujen, da lahko razgrnemo socialno, kulturno in intelektualno zgodovino na Slovenskem v 17. stoletju. Tembolj zato, ker za tedanji čas še ne moremo govoriti o konceptu »nacionalnega«, ki se je povezal z ljudskimi jeziki – pri nas seveda s slovenščino, temveč o počasnem, toda »revolucionarnem« spreminjanju starih družbenih in kulturnih vzorcev, v katerih sta védnost in intelekt legitimno izhodišče za historiografsko, a vseeno interdisciplinarno analizo in sintezo obravnavanega časa. V luči spora med Descartesom in Vicom ter njunima nasprotnima umevanjema zgodovine bo treba premisliti tudi, kako so ideje iz zgodovinopisja vplivale na splošno zgodovino idej, ki se je »dogajala« tudi med Alpami in Jadranom, ter kakšno težo in vpliv imajo »predrazsvetljenski« časi, o katerih pravzaprav ne vemo veliko, na našo sodobnost. Prikazali bomo njeno raznotero, zapleteno podobo kot preplet vseh mogočih silnic – v šolstvu, državni upravi, v fevdalnih razmerjih, v verskih sporih, jezikovni ideologiji, v gospodarstvu in drugod –, skozi katere sledimo liku intelektualca, bodisi kot člana neke institucije védnosti ali pa »osamelca«.
Ključne besede: Intelektualec, institucija, védnost, zgodovina védnosti, 17. stoletje, intelektualna zgodovina, kulturna zgodovina, literarna zgodovina, protestantizem, protireformacija, katoliška obnova, znanstvena revolucija, univerze, osnovne šole, akademije
Objavljeno v RUNG: 14.09.2016; Ogledov: 5409; Prenosov: 313
Celotno besedilo (1,74 MB)

Opis: V diplomski nalogi sem najprej predstavila vzroke za angleško »slavno revolucijo« leta 1688 ter klasične historiografske poglede nanjo. V ospredju je vprašanje, ali drži, da Angleži svojo revolucijo (1688) imenujejo državljanska vojna, državljansko vojno (1642–1651) pa revolucija. To pomeni, da sem v diplomskem delu poskušala odgovoriti na vprašanje, ali je »slavna revolucija« prava revolucija v smislu širšega, predvsem evropskega pojmovanja revolucije, ali gre v bistvu za državni udar in tujo intervencijo pod vodstvom nizozemskega državnega namestnika Viljema Oranskega. V nadaljevanju sem se posvetila predvsem posledicam in razpletu dogajanj leta 1688 in 1689. S tem v mislih sem se najprej osredotočila na izdajo Listine pravic (Bill of Rights) ter na gibanje jakobitov, ki si je zastavilo za cilj restavracijo stuartovske dinastije. S svojim delom sem tudi poizkušala ugotoviti, ali je jakobitsko gibanje bilo posledica oziroma odgovor na revolucijo ali le težnja k neodvisnosti škotske države. Poleg tega sem predstavila ideologijo jakobitskega gibanja ter njihov vpliv na zgodovinsko dogajanje.
Ključne besede: Slavna revolucija, revolucija, leto 1688, jakobiti, jakobitstvo, jakobitski upori
Objavljeno v RUNG: 24.02.2016; Ogledov: 5598; Prenosov: 345
Celotno besedilo (1,50 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava vojaška in politična zavezništva evropskih držav v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno od leta 1918 do leta 1939.Temeljna izhodišča pri določanju bodoče ureditve v Evropi, sprejeta na mirovni konferenci v Parizu leta 1919, so bila načela Woodrowa Wilsona, predsednika ZDA, izražena v t.i. 14. točkah. Določale so samoodločbo narodov pri ustanavljanju njihovih novih, samostojnih, demokratičnih nacionalnih družbenih ureditev. Pred vojno je staro celino sestavljalo 19 monarhij in le tri republike. Po mirovni konferenci je Evropo sestavljalo 16 republik in 14 ustavnih monarhij. Tragedija svetovne vojne in povojna gospodarska kriza sta v politično prakso prinesli dodatne nepredvidene posledice: nastanek totalitarnih enostrankarskih režimov, komunizma v Sovjetski zvezi, fašizma v Italiji in nacizma v Nemčiji. Rivalstvo med režimi in odnos do zahodnih demokracij sta sprožala splošno nezaupanje med evropskimi državami. Nove evropske države so sklepale medsebojna zavezništva predvsem v bojazni pred revanšizmom nekdanje velesile Nemčije.
Ključne besede: Prva svetovna vojna, pariška mirovna konferenca, versajski sistem, demokracija, mala antanta, fašizem, nacizem, komunizem, »novi red«, sporazumi, politična in vojaška zavezništva, evropske države.
Objavljeno v RUNG: 27.10.2015; Ogledov: 6298; Prenosov: 318
Celotno besedilo (1,78 MB)