1. |
2. Literarno delo in njegov (implicitni) avtorIvana Zajc, 2016, magistrsko delo Opis: Vlogo avtorja v literarnem delu najprej preverimo preko kontroverznega koncepta implicitni avtor, pri katerem najprej pokažemo njegovo genezo. Magistrsko delo vsebuje izvirno sintezo rekonceptualizacij implicitnega avtorja, ki je vsebinsko razvrščena glede na osnovne kazalnike: povezava z empiričnim avtorjem in antropomorfnost ter trije vidiki opredeljevanja: vidik literarne produkcije, vidik literarne recepcije, vidik literarnega dela kot fenomena. Ta razdelitev je nastala preko vsebinske analize večine sodobnih in izbranih ključnih starejših razprav na to temo. Sinteza omogoča, da razkrijemo osrednje anomalije teorij, med temi problematično težnjo k simultanemu definiranju vloge avtorja v literarnem delu za vse procese, ki so povezani s književnostjo, hkrati. Posebej izpostavimo tiste teorije, ki koncept opredeljujejo z vidika literarnega bralca: gre za bralčev konstrukt, ki nastane preko znotrajbesedilnih lastnosti in poznavanja zunajbesedilnih dejstev o empiričnem avtorju ter širših kontekstov nastanka literarnega dela, pa tudi kasnejše recepcije literarnega dela. Tako opredeljen koncept je temelj za razpravo o vlogi dejstev o empiričnem avtorju v šolski praksi, pri čemer temeljimo na pouku slovenščine na gimnazijah. Za integriranje znanja o zunajliterarnih kontekstih v znanje o samem literarnem delu je ključno kognitivno branje. Omogoča namreč povezovanje literarnega dela v širše (kulturno-, duhovnozgodovinske in druge) kontekste. Kognitivna naratologija opaža, da bralci besedilno strukturo pripišejo določenemu delovalniku, empirična raziskava literarnega branja z vidika predstav o literarnem avtorju pa kaže, da emotivnih spodbud pri bralcu ne sproža le vsebina literarnega dela, pač pa tudi poznavanje dejstev o implicitnem avtorju. Na temelju sistemske književnodidaktične paradigme z elementi recepcijske zagovarjamo, da temelji spoznavanje avtorja na teh osnovah. Učenčevo zanje o literarnem avtorju ne sme biti ločeno od drugih kontekstualnih elementov produkcije in kasnejše recepcije književnosti. Med temi elementi književnega znanja naj bodo vzročno-posledične in logične povezave, ki jih zagotavlja znanje z(a) razumevanje(m). Dosežemo ga s poukom, kjer je na prvem mestu komunikacija s književnostjo in v katerem usvajanje znanja poteka dejavno % problemsko. Dokument Evropski literarni okvir za učitelje v srednjih šolah (2012) pri spoznavanju sistema književnosti izhaja iz učenčevega zanimanja za literarnega avtorja. Literarna zmožnost, ki jo določa, je tesno speta s književnim znanjem, ki empiričnega avtorja locira v kompleks okoliščin, ki določajo produkcijo in kasnejšo recepcijo literarnega dela. Višje stopnje literarne zmožnosti terjajo problemske obravnave zunajbesedilnih dejstev o literarnem delu, v tesni navezavi s slednjim.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: literarna teorija, implicitni avtor, nakazani avtor, empirični avtor, didaktika književnosti, knjižna vzgoja, kognitivno branje, problemski pouk, magistrsko delo, bolonjski magisteriji
Objavljeno: 05.11.2021; Ogledov: 857; Prenosov: 0 |
3. Dela Simone Semenič še me dej, Jaz, žrtev in drugič med monodramo in performansomIvana Zajc, 2018, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Opis: Prispevek obravnava tri monološka dela avtorice z avtobiografskimi prvinami: Jaz, žrtev (2007) in drugič (2014),
ki sta podnaslovljeni kot »avtobiografski besedni solo«, in
še me dej (2009), ki je podnaslovljen kot »avtobiografska
igra«. Avtorica prispevka bo osvetlila omenjena dela Simone Semenič z vidika teorije monologa oziroma dialoga. Dotaknila se bo elementov monodrame, ki se pojavljajo v drugih delih Simone Semenič z več dramskimi liki. Pomembna
lastnost obravnavanih del je tudi avtobiografskost, na katero nakazujejo že njihovi podnaslovi. Referat bo izpostavil
metadramatske prvine izbranih besedil Simone Semenič
in njihov vpliv na stopnjo distance. Avtorica prispevka bo
ugotovitve utemeljila tudi empirično, predstavila bo izsledke računalniške analize celotnega korpusa besedil Simone
Semenič v programu R Studio, ki kažejo na metadramatske
in avtobiografske prvine določenih tekstov.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Simona Semenič, dramatika, monodrama, performans, računalniška stilometrija
Objavljeno: 05.11.2021; Ogledov: 818; Prenosov: 0
 Polno besedilo (538,30 KB) |
4. |
5. |
6. KAKŠNO VLOGO PRI VZGOJI IMATA AVTORITETA IN EMPATIJA?Ivana Zajc, radijski ali tv dogodek Opis: Gost oddaje Borut Marolt ima dolgoletne delovne izkušnje v vzgojno izobraževalnem zavodu, kamor prihajajo mladostniki z vzgojnimi težavami. Kakšno vlogo pri vzgoji imata avtoriteta in empatija? Kako z otrokom zgraditi dober odnos? Ali z nakupovanjem materialnih dobrin starši kupujejo tudi ljubezen otrok? To je le nekaj vprašanj, na katera je odgovoril.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: vzgoja, empatija, Borut Marolt
Objavljeno: 08.11.2021; Ogledov: 767; Prenosov: 0
Polno besedilo (592,28 KB) |
7. |
8. SVETLANA SLAPŠAK IN BRINA KLAMPFERIvana Zajc, radijski ali tv dogodek Opis: Ali so osebe različnih spolov danes enakovredne? Kaj pomeni biti (mlada) ženska danes? Kateri so izzivi za našo družbo, ki se tičejo položaja žensk? O tem dr. Svetlana Slapšak na dogodku v sklopu festivala Fabula. Predstavljamo tudi festival dramske pisave Vzkrik!, ki je zapolnil velik manko pri mentoriranju mladih dramatikov in je na oder postavil bralne uprizoritve svežih slovenskih dram.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: ŽENSKE DANES, SVETLANA SLAPŠAK, FESTIVAL VZKRIK!, BRINA KLAMPFER
Objavljeno: 08.11.2021; Ogledov: 796; Prenosov: 0
Polno besedilo (644,23 KB) |
9. |
10. |
