131. Implicitni avtor : raba v slovenski literarni vedi, nove opredelitve in problematična mestaIvana Zajc, 2017, izvirni znanstveni članek Opis: Implicitni avtor zaradi različnih opredelitev ni enoten koncept. Članek predstavi in problematizira implicitnega avtorja, kot ga je oblikoval Wayne C. Booth, in preveri njegovo rabo v slovenskem prostoru. Prispevek vsebuje izvirno sintezo teorij implicitnega avtorja s poudarkom na opredelitvah, ki so nastale v 21. stoletju, in ključnih starejših. Izpostavi temeljne razlike med različnimi tipi teorij, pri posameznih tipih obravnavanega koncepta izpostavi problematična mesta in osvetli razumevanje implicitnega avtorja kot bralčevega konstrukta, ki se kaže kot najbolj utemeljeno in prevladuje v sodobnih razpravah.
Ključne besede: literarna teorija, literarna veda, implicitni avtor, nakazani avtor, naratologija
Objavljeno v RUNG: 05.11.2021; Ogledov: 2298; Prenosov: 0 |
132. Sodobne spremembe didaskalij : primer besedil Simone SemeničIvana Zajc, 2016, izvirni znanstveni članek Opis: Članek predstavi spremenjeno vlogo didaskalij v sodobni slovenski dramatiki na primeru besedil Simone Semenič. Novi pojavi v didaskalijah njihova ustaljena pravila kršijo ali poudarijo. Didaskalije Simone Semenič poudarjajo pripovedno funkcijo tradicionalnih didaskalij. Nosilec te funkcije je lahko lik, ki izreka didaskalije, ali dramski avtor, s čimer je v besedilu poudarjen avtorski komentar, ki usmerja bralčevo interpretacijo besedila. Članek analizira vlogo didaskalij pri uokvirjanju dramskega dela in tvorbi metadrame.
Ključne besede: sodobna slovenska dramatika, didaskalije, pripovedovanje, naratologija drame, metadrama, uokvirjanje
Objavljeno v RUNG: 05.11.2021; Ogledov: 2514; Prenosov: 0 |
133. Književnost pri esejskem delu mature iz materinščine v Sloveniji, Italiji, Avstriji, na Hrvaškem in MadžarskemIvana Zajc, 2018, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: V prispevku prikažemo izsledke primerjalne analize esejskih oz. pisnih delov mature pri materinščini v Sloveniji in njenih sosednjih državah: Avstriji, Italiji, Hrvaški in Madžarski. Poleg maturitetnega eseja lahko (v Avstriji in Italiji) oz. morajo (na Madžarskem) dijaki pisati tudi druge besedilne vrste (npr. pismo, časopisni članek). Čeprav je razvita literarna zmožnost temeljni cilj pouka književnosti na gimnaziji, primerljiva dela maturitetnega izpita iz materinščine v Italiji in Avstriji z možnostjo izbire med različnimi nalogami omogočata, da se dijaki popolnoma izognejo vsakršni literarni temi, zato izpit ne preverja dijakove literarne zmožnosti. Matura ima povraten vpliv na pouk, zato lahko odsotnost književnih vsebin vpliva na njihov zmanjšani pomen v šolski praksi. Pri primerljivem hrvaškem, madžarskem in slovenskem delu maturitetnega izpita iz materinščine je literarna tema obvezna.
Ključne besede: književnost, matura, esej, literarna zmožnost, didaktika književnosti, sistemska didaktika
Objavljeno v RUNG: 05.11.2021; Ogledov: 2360; Prenosov: 0 |
134. |
135. Literarna zmožnost kultiviranega bralca in Evropski literarni okvirIvana Zajc, 2019, izvirni znanstveni članek Opis: Članek predstavi implicitne dejavnike, ki vplivajo na podobo literarne zmožnosti v določeni skupnosti in sintetizira njene temeljne sestavine. Evropski literarni okvir (2012) opisuje razvoj te zmožnosti v sekundarnem izobraževanju in za posamezno razvojno stopnjo predlaga književna besedila. V članku preverim, katere sestavine literarne zmožnosti ta okvir vključi oz. kako jih razume. Ugotavljam tudi, na katerih področjih okvir ustreza oz. odstopa od sistemske literarnodidaktične paradigme, ki določa pouk književnosti na slovenskih gimnazijah in razvija kultiviranega bralca.
Ključne besede: književnost, literarna zmožnost, kultivirani bralec, sistemska didaktika književnosti, Evropski literarni okvir, sekundarno izobraževanje
Objavljeno v RUNG: 05.11.2021; Ogledov: 2517; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
136. Sodobne slovenske dramatičarke : tematsko-formalne novosti in primera sodobnih dramskih besedil za osnovno in srednjo šoloIvana Zajc, 2021, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: V slovenski literarni zgodovini je dramatičark malo, a močno zaznamujejo dramsko produkcijo po letu 2000. V prispevku izpostavimo nekatera dela, ki kažejo motivno-tematske novosti in se povezujejo z (ženskim) spolom oziroma ženskimi liki: temo samomora, (nadomestnega) materinstva, bolezni, vloge žensk v skupnosti in pričakovanja družbe do žensk, odraščanja mladostnic, življenje homoseksualnih oseb ter ženske erotike. Razmišljanje sklenemo s predlogoma dramskih besedil avtoric Simone Semenič Pepelka in Varje Hrvatin Kako sem postal lisičje krzno, ki vključujeta pravljične motive ter sta glede na teorije razvoja literarnega branja primerni izhodišči za branje, pogovor in različne tipe uprizarjanja v osnovnošolskem oziroma srednješolskem obdobju.
Ključne besede: slovenska dramatika, slovenske dramatičarke, didaktika književnosti
Objavljeno v RUNG: 05.11.2021; Ogledov: 2320; Prenosov: 44
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
