11. |
12. |
13. Occurence of biogenic amine - producing lactic acid bacteria in Refošk grape and wineJelena Topić Božič, Jan Reščič, Martina Bergant Marušič, Klemen Lisjak, Branka Mozetič Vodopivec, Lorena Butinar, 2019, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Opis: Lactic acid bacteria (LAB) are naturally present in grapes, musts and wines. During malolactic fermentation, besides the beneficial conversion of L-malic to L-lactic acid, LAB can form also other compounds like biogenic amines (BAs). BAs are formed through decarboxylation of corresponding amino acids, through the action of enzymes. Consumption of food containing BAs can lead to food poisoning such as histamine poisoning. Histamine, the most studied BA, is known to cause headaches, oedema, vomiting.
In the last years, BAs associated pathways have been described as strain dependent and not as species dependent. Because of the high variability of microorganisms to decarboxylase amino acids, the detection of bacteria that have the possibility to transform precursor amino acid into BAs is very important in order to estimate the risk of BAs accumulation in wines. Since in previous years during project AGROTUR I we detected the higher BA content in some wines, we decided to focus on the presence of BA-producing LAB in Refošk grapes and wines. Therefore, during AGROTUR II project LAB collection of autochthonous lactic acid bacteria was set-up by isolating LAB from Refošk grapes and wines, originated from the grape growing cross-border region Karst (Slovenia). Over 600 isolates were obtained using MRS medium with added cycloheximide and 2% tomato juice. In parallel, also selective enrichment was performed using MRS medium described above with additionally added 5% ethanol. BA-producing LAB were primarily detected in microtiter-plate format using the decarboxylase screening medium with added amino acids (histidine, lysine, ornithine or tyrosine), which enable us to identify histamine-, cadaverine-, ornithine and tyrosine-producing LAB. Selected representatives from each BA-producing LAB groups were further on confirmed with chromatographic analysis (HPLC) and molecular methods (multiplex PCR method). BA-producing LAB were in majority represented by thyramin-producers, thereafter followed cadaverine-producers, with putrescine and histamine producers being the least presented. This screening of the BA-producing LAB is also incorporated in our on-going accurate selection of LAB starters for potential production of Refošk wines.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: biogenic amines, lactic acid bacteria, refošk, grape, wine
Objavljeno: 22.01.2020; Ogledov: 2480; Prenosov: 0
 Polno besedilo (185,72 KB) |
14. VPLIV SONČNEGA OŽIGA IN DEHIDRACIJE GROZDJA V POZNEM DOZOREVANJU NA KAKOVOST GROZDJA (Vitis vinifera L.) IN VINA SORTE 'BARBERA'Kristina Cotič, 2019, diplomsko delo Opis: Venenje ali dehidracija grozdja opisuje nepovratno in progresivno izgubo vode v grozdni jagodi, opisuje izgubo vode iz parenhimskih celic v mesu jagode. Spremembe zaradi dehidracije so opazne v velikosti, masi ter zunanjemu izgledu jagode. V diplomskem delu smo želeli preučiti vpliv dehidracije in sončnih ožigov v poznem dozorevanju na nekatere količinske in kakovostne parametre grozdja in vina sorte 'Barbera' (Vitis vinifera L.). Grozdne jagode smo ustrezno razdelili na dve skupini, na dehidrirane in nedehidrirane. Vpliv dehidracije grozdnih jagod na kemične in senzorične parametre smo preučevali z mikro-vinifikacijo v treh ponovitvah.
Rezultati našega poskusa kažejo, da dehidracija v poznem dozorevanju vpliva na količino in kakovost grozdja in vina sorte 'Barbera' (Vitis vinifera L.). Ugotovili smo, da je bil primaren vzrok izgube mase jagod dehidracija grozdnih jagod v poznem dozorevanju in ne sončni ožig. Dehidracija jagod je značilno zmanjšala maso svežih jagod, kar je posledično vplivalo na manjši pridelek. Večjo vsebnost topne suhe snovi smo določili v grozdnem soku iz dehidriranih jagod. Prav tako smo v grozdnem soku iz dehidriranih jagod izmerili višje titrabilne kisline. Stopnja alkohola je bila višja v vinih, pridelanih iz dehidriranih jagod. Vina so se razlikovala tudi po vsebnosti skupnih antocianov, ti so bili višji v vinih iz dehidriranih jagod kar sovpada z izmerjenimi podatki o višji vsebnosti skupnih polifenolov v vinu iz dehidriranih jagod. Razlike smo opazili tudi v intenziteti barve vina, katera je bila višja v vinih iz dehidriranih jagod, medtem ko je bil odtenek barve višji v vinih iz nedehidriranih jagod. Senzorična analiza pridelanih vin je pokazala, da so bila vina, pridelana iz dehidriranih jagod, ocenjena kot bolj sadna (rdeče in temno sadje) in manj zelena, čeprav razlike niso bile statistično značilne.
Dehidracija grozdnih jagod v poznem dozorevanju je vplivala na pridelek, vsebnost topne suhe snovi in skupnih kislin v grozdju ter značilno vplivala na alkohol in barvne parametre vina. Razlike v senzorični zaznavi so bile manj izrazite.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: dehidracija jagod, sončni ožig, Vitis vinifera L. 'Barbera', indeks dehidracije, mikro-vinifikacija, kemijski parametri vina, antociani, senzorika vina
Objavljeno: 14.10.2019; Ogledov: 4161; Prenosov: 154
Polno besedilo (2,29 MB) |
15. |
16. |
17. High spatial heterogeneity of water stress levels in Refošk grapevines cultivated in Classical KarstAndrea Nardini, Katja Šuklje, Klemen Lisjak, Andreja Vanzo, Francesco Petruzzellis, Sara Natale, Luca Bariviera, Alberto Calderan, Alenka Mihelčič, Jan Reščič, Paolo Sivilotti, 2022, izvirni znanstveni članek Najdeno v: osebi
Ključne besede: Classical Karst, water status, drought stress, grape quality, phenolic profile, vitis vinifera
Objavljeno: 11.11.2021; Ogledov: 955; Prenosov: 0
Polno besedilo (4,92 MB) |
18. |
19. |
20. |
