1. How departicipial are "L-participle" nominalisations in Western South SlavicMarko Simonović, Petra Mišmaš, Stefan Milosavljević, Boban Arsenijević, Katarina Gomboc Čeh, Franc Marušič, Rok Žaucer, 2025, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: We focus on nominalisations seemingly derived from l-participles, illustrated by lec-nominalisations in Slovenian, in order to establish the nature and position of the l-morpheme as well as the structure of these nominalisations in general. Our research is situated in the current debates on whether the item l in l-participles and l-nominalisations is the same morpheme or two different morphemes, and if the former, whether l-nominalisations are derived from l-participles. We argue that the l-morpheme is a root in both, but also show that it is not the case that lec-nominalisations contain l-participles. The lec-nominalisations are argued to contain a smaller structure than the corresponding l-participle, which is also reflected in the set of theme vowels possible in these nominalisations.
Ključne besede: Slovenian, participles, nominalisations, morphology, root, affix
Objavljeno v RUNG: 23.05.2025; Ogledov: 314; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (256,11 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. Database of the Western South Slavic Verb HyperVerb 2.0 -- WeSoSlavBoban Arsenijević, Katarina Gomboc Čeh, Franc Marušič, Stefan Milosavljević, Petra Mišmaš, Jelena Simić, Marko Simonović, Rok Žaucer, 2024, zaključena znanstvena zbirka raziskovalnih podatkov Ključne besede: Bosnian, Croatian, Serbian, Serbo-Croatian, Slovenian, verbs, phonology, morphology, semantics, syntax
Objavljeno v RUNG: 12.12.2024; Ogledov: 1401; Prenosov: 8
Celotno besedilo (12,51 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Database of the Western South Slavic Verb HyperVerb -- DerivationStefan Milosavljević, Petra Mišmaš, Marko Simonović, Boban Arsenijević, Katarina Gomboc Čeh, Franc Marušič, Jelena Simić, Rok Žaucer, zaključena znanstvena zbirka raziskovalnih podatkov Ključne besede: Slavic, verb, Slovenian, BCMS, Bosnian, Croatian, Serbian, verbal morphology, derivation, prefix, sufix
Objavljeno v RUNG: 27.07.2023; Ogledov: 3903; Prenosov: 21
Celotno besedilo (8,08 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Explaining the quantitative distribution of deverbal -lac/-lec nominalizations in Western South SlavicBoban Arsenijević, Katarina Gomboc Čeh, Franc Marušič, Petra Mišmaš, Stefan Milosavljević, Rok Žaucer, 2022, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: Slavic, BCS, Slovenian, nominalizations, imperfectives, perfectives, aspect, verb, morphology
Objavljeno v RUNG: 10.10.2022; Ogledov: 2531; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Licensing deverbal -lac/-lec nominalizations in Western South SlavicBoban Arsenijević, Katarina Gomboc Čeh, Franc Marušič, Stefan Milosavljević, Petra Mišmaš, Marko Simonović, 2022, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: Bosnian/Croatian/Serbian, Slovenian, Slavic, nominalizations, participles, imperfective verbs, perfective verbs
Objavljeno v RUNG: 26.09.2022; Ogledov: 2711; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Database of the Western South Slavic verb HyperVerb 1.0Franc Marušič, Rok Žaucer, Petra Mišmaš, Boban Arsenijević, Marko Simonović, Stefan Milosavljević, Katarina Gomboc Čeh, Jelena Simić, 2022, zaključena znanstvena zbirka raziskovalnih podatkov Opis: Slavic, verb,
Ključne besede: Slavic, verb, inflection, theme vowel, Slovenian, BCMS, Bosnian, Croatian, Serbian, verbal morphology, verbal stress pattern, verbal inflection
Objavljeno v RUNG: 12.09.2022; Ogledov: 3326; Prenosov: 54
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Izražanje naklonskih pomenov z glagolom imetiKatarina Gomboc Čeh, 2021, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Opis: Obravnava naklonskih izrazov v slovenščini običajno zajema najbolj značilne naklonske glagole in izraze, ki izražajo naklonske pomene (ne)zmožnosti, obveznosti in dovoljenja, in sicer glagola morati in moči, naklonsko brezosebno zgradbo treba je, naklonski izraz lahko, glagol smeti, razgled po sodobnejši rabi slovenščine pa nakazuje tudi naklonsko rabo glagola rabiti v pomenu izražanja obveznosti. Manj pozornosti se namenja načinu izražanja naklonskosti, ki je bolj tipičen za neknjižno slovenščino: to je izražanje naklonskega pomena obveznosti z glagolom imeti, (1).
(1) ... za ta dan so večinoma naredili, kar imajo narediti v jesenskih dneh, ... (Gigafida)
Prispevek se zato osredotoča prav na naklonsko rabo glagola imeti, k temu pa dodajamo še bolj pogovorno različico izražanja naklonskosti z glagolom imeti, ki mu sledi predlog za, temu pa nedoločnik, (2).
(2) Gredo pač domov, ko naredijo tisto, kar so imeli za narediti ta dan. (Gigafida)
V prispevku predstavljamo in med seboj primerjamo oba načina izražanja naklonskih pomenov ter ponazarjamo skladenjske, pomenske in delno tudi pragmatične razlike rabe obeh struktur v okviru izražanja naklonskih pomenov.
Na podlagi podatkov iz korpusa Gigafida v prispevku obravnavamo naklonske pomene z glagolom imeti v slovenščini s stališča jezikoslovne teorije, ki temelji na analizi modalnih pomenov v Nuyts (2014) in ki jo predstavljamo v prvem delu razprave. Naklonski pomeni so v omenjeni analizi razvrščeni v tri skupine: dinamično, deontično in epistemično naklonskost. Najožja opredelitev dinamične naklonskosti je, da gre za pripisovanje zmožnosti ali sposobnosti prvemu delovalniku (navadno vršilcu dejanja), da izvede dejanje ali uresniči stanje (Gomboc 2018). Deontično naklonskost lahko definiramo kot kazalnik stopnje sprejemljivosti zunajjezikovne situacije, ki jo navadno, vendar ne nujno vedno, izraža tvorec besedila (prav tam). Izražanje epistemične naklonskosti pa je prisotno takrat, ko tvorec ocenjuje možnost, da se bo ubesedeno dejanje uresničilo v dejanskosti (prav tam).
Podatki kažejo, da izražanje z glagolom imeti v slovenščini lahko izraža vse tri tipe naklonskosti. Ob tem ugotavljamo, da se izražanje naklonskih pomenov z glagolom imeti z nedoločnikom v slovenščini rabi izključno z glagoli v dovršni obliki, (3) in (4), medtem ko
se v zgradbi s predlogom za uporabljata tako nedoločnik v dovršni kot nedovršni obliki, (5) in (6).
(3) To ti imam povedati.
(4) ??Z njim se imam pogovoriti.
(5) Za danes sem opravila vse, kar sem imela za opraviti.
(6) »Veliko imam za delati,« mi je ves čas razlagal in me prosil za razumevanje.
Prispevek prinaša spoznanja o doslej slabo opisanem načinu izražanja naklonskosti z glagolom imeti v slovenščini. Namen prispevka je predstaviti skladenjske, pomenske in delno tudi pragmatične značilnosti rabe obeh struktur z glagolom imeti v okviru izražanja naklonskih pomenov.
Ključne besede: naklonskost, dinamična naklonskost, deontična naklonskost, epistemična naklonskost, imeti
Objavljeno v RUNG: 12.10.2021; Ogledov: 3175; Prenosov: 90
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Delo jezikovnega asistenta za slovenščino v okviru manjšinskega srednješolskega izobraževanja na TržaškemKatarina Gomboc Čeh, 2020, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V šolskem letu 2018/2019 je bilo prvič razpisano mesto jezikovnega asistenta za slovenščino na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Članek izhaja iz izkušenj avtorice, jezikovne asistentke za slovenščino v šolskih letih 2018/2019 in 2019/2020. V prvem delu utemeljuje vlogo jezikovnega asistenta za slovenščino v okviru manjšinskega srednješolskega izobraževanja na Tržaškem, nato pa na podlagi orisa sociolingvistične situacije ponuja nastavke didaktičnih pristopov in možnosti za razvijanje sporazumevalne zmožnosti v slovenskem knjižnem jeziku na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem.
Ključne besede: slovenščina, pouk slovenščine, manjšinsko šolstvo, slovenska šola v Italiji, učni jezik, jezikovni asistent, sporazumevalna zmožnost
Objavljeno v RUNG: 16.03.2021; Ogledov: 4081; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
