51. |
52. |
53. |
54. Razlike med spoloma pri vodenju slovenskih občin : magistrsko deloKristina Birsa Volk, 2021, magistrsko delo Opis: Zagotovo se vsi strinjamo, da se ženske in moški med sabo razlikujemo. Ne samo po videzu, ampak tudi po osebnostnih značilnostih. Že od otroštva se srečujemo z razlikami, ki vplivajo na naš osebnostni razvoj. Te razlike so opazne tudi v odrasli dobi osebe in v njenem delovnem okolju. Na vodilnih mestih trenutno (še vedno) močno prevladujejo moški. Obstaja več teorij, zakaj je tako: moški so boljši vodje, ženske dajo več na družino kot na kariero, ženske težje napredujejo v moškem svetu itd. Veliko raziskav je bilo že izvedenih v raznih podjetjih in inštitutih ravno na temo vodenja in razlik med spoloma, nikjer pa ni mogoče zaslediti, da bi bila katera od raziskav izvedena znotraj javnega sektorja, natančneje znotraj slovenskih občin. To je bila moja motivacija za raziskovanje tega področja in pisanje magistrske naloge.
Raziskava je bila opravljena v petindvajsetih slovenskih občinah (Ajdovščina, Brda, Črnomelj, Divača, Dobje, Gorenja vas - Poljane, Jesenice, Kamnik, Kuzma, Ljubljana, Ljubno, Majšperk, Miklavž na Dravskem polju, Moravče, Murska Sobota, Nova Gorica, Osilnica, Poljčane, Ptuj, Radenci, Rogaška Slatina, Selnica ob Dravi, Sevnica, Šentjur in Šmarje pri Jelšah) s pomočjo anketnih vprašalnikov. Na občine se je poslalo dva anketna vprašalnika (enega za nadrejene in enega za podrejene). Dva vprašalnika sta bila potrebna za zagotavljanje relevantnosti podatkov (ker se ljudje radi predstavijo v najboljši luči, se je z anketiranjem obeh strani – nadrejenih in podrejenih – pridobilo vpogled v dejansko stanje). Nadrejeni so povedali, kako vidijo sebe v vlogi vodje, podrejeni pa so te trditve potrdili ali ovrgli. V analizi se je preverilo pet hipotez, ki so natančneje opisane v petem poglavju te naloge. Končni rezultati kažejo, da med moškimi in ženskami vodjami zares obstajajo razlike, ki pa so manjše od pričakovanih. Moški so namreč ženske, v anketnih rezultatih, premagali le z nekaj odstotki prednosti.
Ključne besede: vodenje, razlike med spoloma, vodenje občin, stili vodenja, ženske, vodilni položaji, magistrske naloge
Objavljeno v RUNG: 21.12.2021; Ogledov: 2110; Prenosov: 95
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
55. |
56. |
57. Značaj ljubljanskog časopisa Maska (1920/21) u kontekstu jugoslovenskih avangardiKristina Pranjić, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: The article is dedicated to the publications of Ljubomir Micić and Branko Ve Poljanski in Maska, the Ljubljana performing arts journal from 1920. While with his engagement in Maska Micić primarily wanted to present himself as a writer outside Zagreb (first, he published in Maska a review of the play Anfisa, and then his own play Istočni Greh was reviewed), Poljanski used his engagement in Maska for a polemic with Ljubljana critics, to later continue his critical response to Ljubljana’s artistic milieu in his journal Svetokret, as well as in Zenit. Moreover, one of Poljanski’s main motives for publishing an independent journal in Ljubljana was the continuation of the polemic he had started in Maska. Therefore, this article presents the assumption that for a complete genealogy of the beginnings of cooperation between Slovenian avantgarde and representatives of Yugoslav zenithism, it is necessary to take into account
Maska, although it was not considered a revolutionary or avant-garde journal. Yet, its aspiration to become international and its openness to different languages and polemics contributed to the exchange of opinions about art and criticism of the time, which was a fruitful ground for the development of relations between various representatives of the Yugoslav avant-garde and their independent actions.
Ključne besede: revija Maska, jugoslovanska avantgarda, Branko Ve Poljanski, Ljubomir Micić
Objavljeno v RUNG: 11.10.2021; Ogledov: 1701; Prenosov: 43
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
58. The emergence and establishment of Yugoslav dada : from Prague to Zagreb (1920-1922)Kristina Pranjić, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: The article focuses on the transnational aspect of Yugoslav Dadaism, which was already an integral part of its founding stage in Prague in 1920, when the main Yugoslav Dadaist, Dragan Aleksić, was a student there. Through an analysis of the already known (but rare) primary and secondary sources and a presentation of some newly found primary sources, the article presents the cooperation between Yugoslav and Czech artists and clarifies the circumstances of establishing this Yugoslav avant-garde movement. Furthermore, because Aleksić’s work was closely connected to Ljubomir Micić’s Zenitism and the activity of Branko Ve Poljanski in Prague, we compare their journals(Zenit, Dada-Jok, Dada Tank, Dada Jazz) and emphasize the points of conflict and competitiveness
among them, which was a constructive part for the further development of Yugoslav Dadaism. Thus,the article contributes to both the local and international positioning of the Yugoslav Dada in the context of the Central European avant-garde.
Ključne besede: Jugoslovanski dadaizem, Dragan Aleksić, jugoslovanska avantgarda, zenitzem, Branko Ve Poljanski, Ljubomir Micić
Objavljeno v RUNG: 11.10.2021; Ogledov: 1841; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
59. |
60. |
