Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Tehnologija vin z manjšo vsebnostjo alkohola ali brez alkohola : predavanje na 4. sestanku inšpekcije za vinarstvo, sreda, Univerze Nova Gorica, Dvorec Lanthieri, Vipava, 27. 9. 2023
Marko Lesica, 2024, druga izvedena dela

Opis: Predavanje o tehnologiji pridelave vina z manjšo vsebnostjo alkohola ali brez alkohola
Ključne besede: predavanje, vina brez alkohola, tehnologija pridelave
Objavljeno v RUNG: 12.08.2024; Ogledov: 769; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Osnove senzorike : predavanje na usposabljanju Izobraževanje o osnovah senzorike, mikrovinifikacije in kemijskih lastnosti vin, Vipava, Center za raziskave vina, 10. maj 2024
Marko Lesica, 2024, druga izvedena dela

Opis: Strokovno usposabljanje partnerjev pilotnega projekta EIP DRES - Testiranje uporabe drenovih jagod pri proizvodnji sadnih vin in partnerjev pilotnega projekta EIP PA-HAS - Pilotna alkoholna pijača z uporabo haskap jagod. Usposabljanje je s področja osnov senzorične analize alkoholnih pijač
Ključne besede: cider, senzorična analiza, poskusne fermentacije, drenove jagode, haskap jagode
Objavljeno v RUNG: 09.08.2024; Ogledov: 791; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Osnove kletarjenja s poudarkom na sadnih vinih : predavanje na usposabljanju Izobraževanje o osnovah kletarjenja s poudarkom na pridelavi sadnih vin, Vipava, Center za raziskave vina, 29. marec 2024
Marko Lesica, 2024, druga izvedena dela

Opis: Strokovno usposabljanje partnerjev pilotnega projekta EIP DRES - Testiranje uporabe drenovih jagod pri proizvodnji sadnih vin in partnerjev pilotnega projekta EIP PA-HAS - Pilotna alkoholna pijača z uporabo haskap jagod. Usposabljanje je s področja osnov kletarjenja, s poudarkom na pridelavi sadnih vin.
Ključne besede: interaktivno učno gradivo, pridelava vina, posamezne faze pridelave, sveže belo vino
Objavljeno v RUNG: 08.08.2024; Ogledov: 763; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Chemical composition of apple cider : a comparative study of Norwegian and French ciders
Ingunn Ovsthus, Mitja Martelanc, Tatjana Radovanović Vukajlović, Marko Lesica, Lorena Butinar, Branka Mozetič Vodopivec, Guillaume Antalick, 2024, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Norwegian apple ciders have recently gained attention at the levels of international competitiveness. Accordingly, a comparative study on the chemical composition of selected Norwegian and French apple ciders was conducted to gain knowledge on what ubiquitous chemical parameters make the Norwegian ciders different from ciders from well-established producing regions. A total of 43 ciders, 24 Norwegian and 19 French, in the category of acidic dominant ciders, were included in the study. Ethanol, individual sugars and organic acids, pH, total phenols, aroma compounds including esters, C6-alcohols, volatile phenols and terpenoids, were analysed. Norwegian ciders showed higher contents in ethanol, malic and citric acids, whereas total phenols, pH, glucose, and fructose were higher in French counterparts. Regarding the aromatic profile, no significant differences were observed for C6-alcohols. In contrast, differences were more expressed in the case of esters and volatile phenols. Norwegian ciders were characterised by higher average concentration for all the groups of esters, with the most important differences measured for higher alcohol acetates. Norwegian ciders also displayed higher contents of 4-vinylphenol and 4-vinylguaiacol while French ciders contained substantially higher levels of 4-ethylphenol and 4-ethylguaiacol. These results are in mutual correlation with the empirical observation reporting Norwegian apple ciders as more acidic, alcoholic and with lighter body but fruitier profile. Whereas French ciders are often perceived with more structure and animalistic profile.
Ključne besede: alcohol, acidity, total phenols, aroma-compounds, apple cider
Objavljeno v RUNG: 25.03.2024; Ogledov: 1797; Prenosov: 6
URL Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Pregled pridelave grozdja in vina žlahtne vinske trte (Vitis vinifera l.) 'pinela' in 'zelen' v Vipavski dolini : diplomsko delo
Veronika Kos, 2024, diplomsko delo

Opis: V tej diplomski nalogi smo s pomočjo anketiranja pridelovalcev pregledali, na kakšen način se prideluje grozdje in vino pri sortah Vitis Vinifera L. 'Zelen' in 'Pinela' v zgornji Vipavski dolini. Pomembno je, da razumemo, da ti dve sorti rasteta na flišni podlagi in pod submediteranskim podnebjem. Ampelografski opis nam razloži, kako ti dve sorti ločimo od ostalih. V nadaljevanju smo s pomočjo anketiranja pridelovalcev teh dveh sort dobili vpogled v način pridelave grozdja, tipe rezi, uporabo ukrepa razlistanja in ugotovili, da je večina vinogradov obrnjenih na vzhod ali zahod. V povprečju dosega mošt/grozdje sorte 'Zelen' višji pH kot sorta 'Pinela', kar tudi vzporedno pojasni, da ima 'Zelen' nižje kisline. Količina pridelanega grozdja se vsako leto povečuje, v grafu lahko vidimo enakomerno rast pri sorti 'Zelen', nekoliko manj enakomerno pa pri sorti 'Pinela', kar je posledica zunanjih dejavnikov. Iz ankete je razvidno, da se tako pri maceraciji kot tudi pri skladiščenju največkrat uporabljajo posode iz nerjavečega jekla, nekateri pa uporabljajo tudi lesene sode.
Ključne besede: diplomske naloge, pinela, zelen, Vipavska dolina, pridelava, vino, grozdje
Objavljeno v RUNG: 21.03.2024; Ogledov: 1807; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (990,51 KB)

6.
Vpliv lastnosti pecljalnika na kakovost mošta : diplomski seminar
Matic Greif, 2024, raz. nal. na višji ali visoki šoli

Ključne besede: grozdje, Vitis vinifera L., pecljalnik, valjčna sortirna miza, Malvazija, Modri pinot, izplen, kakovost mošta
Objavljeno v RUNG: 01.02.2024; Ogledov: 1434; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
e-Klet
Guillaume Antalick, Marko Lesica, Melita Sternad Lemut, Lorena Butinar, Erika Jež, Branka Mozetič Vodopivec, 2020, drugo učno gradivo

Ključne besede: interaktivno učno gradivo, pridelava vina, posamezne faze pridelave, sveže belo vino
Objavljeno v RUNG: 23.02.2021; Ogledov: 3117; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Vpliv klasične maceracije in maceracije celega grozdja na kemijske in senzorične lastnosti vina Modri pinot
Margareta Lavrenčič, 2019, diplomsko delo

Opis: Maceracija grozdja je ključna tehnološka faza pri pridelavi rdečih vin. Na podlagi znanja, tehnologije in izkušenj ima ta tehnološki postopek velik vpliv na končno kakovost vina. V diplomski nalogi smo preučevali vpliv klasične maceracije in maceracije celega grozdja na kemijske in senzorične lastnosti vina modri pinot. Na podlagi različnih analiz smo določali: prosto žveplo, alkohol, skupne kisline, intenziteto in ton barve, skupne antociane, skupne fenole ter izvedli senzorično analizo. Rezultati našega poskusa kažejo, da maceracija celega grozdja daje vino z manjšo vsebnostjo skupnih kislin v primerjavi s klasično maceracijo. Manjša vsebnost skupnih kislin v vinu pri maceraciji s pecljevino se izraţa tudi z značilno višjim pH-jem vina. Vino maceracije s pecljevino je večji porabnik žvepla, vsebuje bistveno več skupnih fenolov in posledično imamo tudi večjo intenziteto barve, ki pa se pri vinu modri pinot izraža v večji rumeno-rjavih tonov barve. Senzorična analiza je potrdila kemijske analize barve, pokazala, da maceracija celega grozdja v osnovi daje nekoliko manj sadna vina, vendar s poudarjeno noto temnega sadja, zelenih not in začimb. Vino maceracije celega grozdja je bilo boljše sprejeto, saj je imelo prijetnejšo kislino in je bilo taninsko bolj uglajeno.
Ključne besede: Vino, Vitis vinifera L. 'Modri pinot', maceracija, peceljevina, kemijski parametri vina, senzorične lastnosti vina
Objavljeno v RUNG: 26.07.2019; Ogledov: 8652; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

9.
Ko iz grešnega nastane pravo vino
Jan Reščič, Marko Lesica, 2018, intervju

Ključne besede: grozdje, vino, martinovvo, predelava, alkoholna fermenetacija, jabolčno mlečnokislinska fermentacija, maceracija
Objavljeno v RUNG: 09.12.2018; Ogledov: 4776; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Vpliv različnih bentonitov na senzorične in kemijske lastnosti vina sorte 'Rebula' (Vitis vinifera L.)
Uroš Špacapan, 2018, diplomsko delo

Opis: Pomemben dejavnik pri kakovosti vina ter posledično tudi pri uspešni prodaji je stabilnost vina v steklenici, kajti v nasprotnem primeru pride do slabega ugleda vinarja in tudi zavračanja proizvoda na trgu. Beljakovinsko stabilnost vina lahko dosežemo na več načinov, ki pa so odvisni od same tehnologije in tudi trendov na vinskem trgu. V sklopu diplomske naloge smo preučevali vpliv uporabe štirih različnih bentonitov na kemijske in senzorične lastnosti vina sorte Rebula. Vino smo pred stekleničenjem tretirali z različnimi komercialno dostopnimi bentoniti in stekleničena vina kemijsko ter senzorično ovrednotili. Poleg določanja osnovnih kemijskih parametrov smo spektrofotometrično določili vsebnost skupnih fenolov in barve vina. S pomočjo encimskih kitov smo določili tudi vsebnost vinske, jabolčne in mlečne kisline v stekleničenih vinih. Rezultati našega poskusa kažejo, da je uporaba različnih bentonitov vplivala tako na kemijske kot tudi na senzorične lastnosti vina. V vinih tretiranih z bentonitom smo zaznali rahel trend nižjih vsebnosti alkohola ter skupnih titrabilnih in hlapnih kislin. Obenem pa smo zaznali tudi trende povečanja parametrov, kot je barva vina (absorbanca pri 420 nm) in vsebnosti skupnih fenolov primerjavi s kontrolnim – netretiranim vzorcem. Senzorična ocena tretiranih vin je nakazala trend siromašenja sadnih not pri vseh uporabljenih bentonitih, v določenih primerih pa, nasprotno, pozitivne vplive na zaznane cvetlične in rastlinske note. Rezultati so tako pokazali, da vrsta bentonita različno vpliva na senzorične lastnosti vina Rebula.
Ključne besede: vino Rebula, belo vino, bentonit, kemijski parametri vina, senzorične lastnosti vina
Objavljeno v RUNG: 13.02.2018; Ogledov: 7970; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh