Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
FOTOELEKTROKEMIČNI RAZKROJ BARVILA RODAMIN B V ODPADNIH VODAH Z UPORABO NANOSOV S FLUOROM DOPIRANEGA KOSITROVEGA OKSIDA
Matjaž Reya, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo z metodo fotoelektrokatalitičnega procesa opazovali razgradnjo barvila rodamin B v vodi. Izmerili smo čas, ki je bil potreben, da se je barvilo razgradilo in se je voda razbarvala. Vzorce smo analizirali s pomočjo UV-Vis spektroskopije. Raziskavo smo izvajali v foto-elektrokemijski celici, pri čemer smo uporabili anodo, katodo in referenčno elektrodo. Za anodo smo uporabili steklo z nanosom s fluorom dopiranim kositrovim oksidom (ang. fluorine doped tin oxide - FTO). Enako steklo smo izbrali za katodo, premazali smo jo s platino (Pt), za referenčno elektrodo pa smo uporabili srebro-srebrovo kloridno elektrodo (Ag|AgCl). Eksperiment je bil sestavljen iz treh obravnav z namenom primerjanja podatkov v različnih pogojih. Uporabili smo svetila treh valovnih dolžin 365 nm, 405 nm, in Vis svetlobo (> 400 nm). Potek reakcije smo preverili z uporabo 0,01 M žveplove kisline (H2SO4) in 0,001 M natrijevega hidroksida (NaOH). Ugotovili smo, da se je barvilo rodamin B koncentracije 1 × 10-5 mol/L, razgradilo samo v kislem mediju, z uporabo svetila valovne dolžine  = 405 nm. Razgradnja je v tem primeru potekala od 30 do 80 min. Na čas, ki je bil potreben za razgradnjo barvila, je bistveno vplivala aktivacija filma FTO. Eksperiment smo izvedli tudi brez svetila, v popolni temi, ta je, glede na poskuse z svetilom, potekel bistveno počasneje ali sploh ni potekel.
Ključne besede: Fotoelektrokataliza, rodamin B, FTO, razgradnja barvila, čiščenje vode
Objavljeno v RUNG: 21.10.2019; Ogledov: 6080; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

2.
THE INCIDENCE OF NEW ECOSYSTEMS (EE – EMERGING ECOSYSTEMS) IN THE KARST BIOSPHERE RESERVE : GROUP PROJECT, FINAL REPORT
Klemen Cotič, Matej Pogorelc, Matjaž Reya, Barbara Šavli, Nika Feigina, Merisa Kapić, Ӧzkan Karaçam, Mariya Perepelytsya, 2017, druge monografije in druga zaključena dela

Opis: The need of wood for building and heating, the extensive grazing and population growth in the 18th and 19th centuries led to turning the Karst area in Slovenia into a bare land. In the 19th century organised reforestation started which was successfully performed with Black pine (Pinus nigra J. F. Arnold). Later on, the reforestation was replaced by the process of spontaneous afforestation. The successfulness of reforestation with Black pine also made it possible for the native tree species to grow. The abandoning of the use of agricultural land also contributes to the spontaneous afforestation. In this project we determined the changes in forest cover through time. We used aerial photographs from the years 1957, 1975, 1985 and 2015. By drawing polygons on the maps in the QGIS programme on the areas that are covered with forests, are overgrown or are used for agricultural purpose we compared the areas from the maps of different years. We found out that the area covered with forest had increased by more than 50 % from the year 1957 to 2015. The increase in the area of forest cover due to afforestation provides new habitats for fauna and flora to live in.
Ključne besede: Karst, afforestation, new habitat, Black pine, human impact
Objavljeno v RUNG: 07.11.2017; Ogledov: 5951; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.01 sek.
Na vrh