Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
11.
Vpliv karbonske maceracije na vsebnost fenolov in aromatične značilnost vina Merlot
Iris Lisjak, 2017, diplomsko delo

Opis: Kakovost vina je prvi vrsti odvisna od lastnosti uporabljenega grozdja, njegova kakovost in stil pa sta močno odvisna tudi od vinarjevih odločitev glede uporabljenih vinifikacijskih postopkov. Zahteve vinskega trga spodbujajo k izboljšanju klasičnih kot tudi k uvajanju alternativnih vinarskih strategij. V sklopu diplomskega dela smo preučevali vpliv postopka karbonske maceracije v predelavi grozdja sorte 'Merlot' na vsebnosti prostih aromatičnih spojin, skupnih antocianov ter skupnih polifenolov v vinih in sicer v primerjavi s kontrolnim, klasičnim postopkom pridelave mladega rdečega vina. Kemijske analize vzorcev smo opravili spektrofotometrično ter s pomočjo naprednih analitskih pristopov metabolnega profiliranja in tehnike GC-MS-MS. Preučili smo tudi senzorične lastnosti eksperimentalnih vin. Rezultati enoletnega poskusa so pokazali, da lahko s karbonsko maceracijo v vinu Merlot povečamo vsebnost skupnih prostih aromatičnih kislin, estrov in norizoprenoida damascenona. Nasprotno smo več aromatičnih alkoholov določili v kontrolnih vinih. Uporaba karbonske maceracije je povzročila slabši izplen skupnih antocianov, ne pa tudi skupnih polifenolov. Senzorične analize barve so potrdile več češnjevo rdečih odtenkov pri vinih, pridelanih s karbonsko maceracijo ter več vijoličnih in rubinastih pri kontrolnih vinih. Karbonska maceracija je povzročila boljšo intenzivnost ter kakovost vonja, vendar slabšo trajnost in intenzivnost okusa vina. Degustatorji so pri vinih, pridelanih s karbonsko maceracijo, zaznali več svežega sadja in mehkega rdečega sadja v vonju ter več svežine in nekoliko boljšo harmoničnost v okusu. Kontrolna vina so imela močnejše zaznave gozdnih sadežev v vonju, v okusu pa več grenkobe in astringence, a so degustatorjem delovala polnejše.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: 'Merlot' (Vitis vinifera L.), tehnologije pridelave rdečega vina, karbonska maceracija, proste aromatične spojine, polifenoli, antociani, senzorika vina
Objavljeno: 19.06.2017; Ogledov: 3307; Prenosov: 181
.pdf Polno besedilo (1,80 MB)

12.
VPLIV ODTRANJEVANJA LISTOV IN UPORABE MREŽ ZA ZAŠČITO PRED PTIČI NA KOLIČINO PRIDELKA TER KAKOVOSTNE PARAMETRE GROZDJA IN VINA SORTE SAUVIGNONASSE (VITIS VINIFERA L.)
Aljaž Namar, 2018, diplomsko delo

Opis: Odstranjevanje listov v območju grozdov in uporaba mrež za zaščito pred ptiči sta pogosto uporabljeni vinogradniški strategiji, ki vplivata na mikroklimatske pogoje v grmu vinske trte ter posledično na količinske in kakovostne parametre pridelka. V okviru diplomskega dela smo v vinogradu sorte 'Sauvignonasse' v Pristavem (Brda), po načelu naključne razporeditve blokov trt, zastavili primerjavo med petimi ukrepi: UNT (brez tretiranja), ELR (razlistanje pred cvetenjem), LLR (razlistanje po cvetenju), REN (razlistanje po cvetenju in senčenje z rdečimi mrežami) ter BKN (razlistanje po cvetenju in senčenje s črnimi mrežami). Tekom dozorevanja smo v odvisnosti od ukrepa spremljali osnovne kakovostne, ob trgatvi pa tudi količinske parametre pridelka. Grozdje smo ločeno vinificirali in v vinih določili osnovne kakovostne parametre, vsebnost hlapnih tiolov ter opravili senzorično analizo. Z obravnavanimi ukrepi smo le v manjši meri vplivali na kakovostne parametre grozdja, medtem, ko smo, predvsem z ukrepom ELR, pomembneje vplivali na količino pridelka in težo grozdov. V vinih smo (v korist obravnavanjem ELR, LLR in REN) opazili razlike v koncentracijah sladkorja prostega ekstrakta, poleg različnih trendov vsebnosti skupnih titracijskih kislin pa smo z ukrepi povzročili tudi nekaj razlik v vsebnostih posameznih kislin (vinska, jabolčna) ter skupnih hlapnih kislin. V primerjavi s kontrolo smo opazili povečanje vsebnosti 4MMP pri obravnavnjih BKN in ELR ter povečanje 3MH pri LLR, BKN in REN. Natančnejši pregled povzročenih sprememb in rezultatov (enoletnih) primerjav je nakazal, da učinki na opazovane parametre niso tako preprosti in linearni, da bi omogočili sistematično optimizacijo oz. da so medsebojni vplivi različnih kombinacij vinogradniških strategij na parametre grozdja kompleksni ter jih moramo uvajati nadvse previdno.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: 'Sauvignonasse' (Vitis vinifera L.), odstranjevanje listov v območju grozdov, mreže za zaščito pred priči, mikroklima, osnovni količinski in kakovostni parametri grozdja in vina, hlapni tioli.
Objavljeno: 06.03.2018; Ogledov: 2850; Prenosov: 152
.pdf Polno besedilo (1,12 MB)

13.
Yeasts as promising biological control agents (BCAs) against phytopathogenic fungi in viticulture
Melita Sternad Lemut, Adesida Rowland, Lorena Butinar, 2017, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Najdeno v: osebi
Ključne besede: yeasts, biocontrol, phytopathogenic fungi, biological control agents, B. cinerea
Objavljeno: 13.03.2017; Ogledov: 2468; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (450,70 KB)

14.
15.
16.
17.
Combined effects of early season leaf removal and climatic conditions on aroma precursors in ‘Sauvignon blanc’ grapes
Andreja Vanzo, Paolo SABBATINI, Klemen Lisjak, Marijan Bubola, Melita Sternad Lemut, Lorena Butinar, Branka Škvarč, Jose Carlos HERRERA, Rachele FALCHI, Paolo Sivilotti, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Early leaf removal around the cluster zone is a common technique applied in cool climate viticulture, to regulate yield components and improve fruit quality. Despite the increasing amount of information on early leaf removal and its impact on total soluble solids, anthocyanins and polyphenols, less is known regarding aroma compounds. In order to verify the hypothesis that defoliation, applied before or after flowering, could impact the biosynthesis of thiol precursors, we performed a two year (2013 and 2014) experiment on Sauvignon blanc. We provided evidence that differential accumulation of thiols precursors in berries is affected by the timing of defoliation and this impact was related to modifications in biosynthetic pathway. Furthermore, the possible interaction between leaf removal treatment and seasonal weather conditions, and its effect on the biosynthesis of volatile precursors are discussed. Our results suggested that in Sauvignon blanc the relative proportion of 4-S-glutathionyl-4-methylpentan-2-one (G-4MSP) and 3-S-glutathionylhexan-1-ol (G-3SH) precursors can be affected by defoliation, and this could be related to the induction of two specific genes encoding glutathione-S-transferases (VvGST3 and VvGST5), while no significant effects on basic fruit chemical parameters, polyphenols and methoxypyrazines were ascertained under our experimental conditions.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: early leaf removal, cluster exposure, thiol precursors, methoxypyrazines, glutathione S-transferase, Vitis vinifera
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 2167; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (1,04 MB)

18.
19.
20.
Study of yeast biodiversity potential in the development of biological control agents against phytopathogenic fungi in viticulture
Lorena Butinar, Urban Česnik, Adesida Rowland, Melita Sternad Lemut, 2017, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Opis: Despite public’s growing concerns for human health and environmental pollution, synthetic fungicides are still preferred and massively used for the protection of agricultural crop plants against fungal diseases. However, more and more research is focused on finding potential alternatives in the form of effective biological control agents. Although there are reports of yeast’s biocontrol activity, they are up to date poorly commercialized for such purposes. As the yeasts represent an important part of the grape microflora, competing with other microorganisms (including pathogens) for nutrients and space, we decided to examine the potential of autochthonous yeasts as "green" alternatives in fighting against phytopathogens such as Botrytis cinerea in viticulture. With this aim we tested biocontrol activity of various strains / species of indigenous wine yeasts that were isolated from the vineyard environment in Slovenia and cross-border Italy. The yeasts were tested for the presence of siderophores, hydrolytic enzymes (chitinase, β-glucosidase and β-glucanase) and sensitivity to fungicides (copper, iprodion, cyprodinil + fludioxonil combination). The tests of phytopathogenic fungi growth inhibition in the presence of antagonistic yeast were also performed. The double Petri dish test was used to verify the inhibition of conidia germination by the formation of antifungal volatile organic compounds (VOC), synthetized by the antagonistic yeasts. The presence of hydrolytic enzymes was confirmed in many wine yeasts, particularly in the strains of Hanseniaspora uvarum and Metschnikowia pulcherrima species and in some strains of the Pichia genus. Using a medium, based on natural diluted grape juice in a double Petri dish test, we found that yeasts of the Debaryomyces hansenii, Lachancea thermotolerans, P. kudriavzevii, Saccharomyces kudriavzevii, S. cerevisiae and Torulaspora delbrueckii species were able to inhibit the germination of fungal conidia at the expense of the VOC formation. However, none of the up to date tested yeasts formed siderophores. On the other hand, the yeasts were generally resistant to the tested fungicide concentrations, thus they could be used as potential biofungicides in the combination with chemical fungicides.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: yeasts, biocontrol, Botrytis cinerea, viticulture
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 2117; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (10,33 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh