Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Univerza v Ljubljani in Slovenska akademija znanosti in umetnosti v 20. stoletju : Pogled iz Lontovža
Monika Oset Luskar, 2020, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Ključne besede: Univerza v Ljubljani, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, akademska skupnost, kulturna zgodovina, znanost, umetnost, čistka
Objavljeno v RUNG: 17.12.2020; Ogledov: 2241; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Vpliv bivalnih navad na dinamiko radona v domovih
Monika Ferfolja, 2019, magistrsko delo

Opis: Radioaktiven žlahtni plin radon (222Rn) je eden izmed največjih onesnaževalcev zraka v zaprtih prostorih, saj lahko vsakodnevna izpostavljenost radonu vodi do nastanka pljučnega raka. Cilj magistrske naloge je bil ugotoviti, kako bivalne navade stanovalcev (predvsem prezračevanje) vplivajo na koncentracije aktivnosti radona v prostorih in na prejete efektivne doze. V mestu Idrija smo si izbrali dve hiši (H1 in H2), ki stojita v bližini Idrijske prelomnice, kjer smo primerjali dinamiko radona v povezavi z bivalnimi navadami. Najprej smo v obeh hišah izmerili trenutne koncentracije radona v več prostorih. Nato smo na osnovi trenutne koncentracije radona izbrali prostor z enako namembnostjo in čim bolj podobno koncentracijo radona za nadaljnje kontinuirne meritve. Izkazalo se je, da sta to spalnici obeh hiš, kjer so se trenutne koncentracije radona razlikovale le za 1 %. Kontinuirne meritve radona smo v obeh spalnicah izvedli v obdobju od 1.1. do 18.11.2018. Iz urnih koncentracij radona smo izračunali različna povprečja koncentracij: letno, dnevno, zimsko, spomladansko, poletno in jesensko, in jih uporabili za izračun efektivnih doz, ki jih prejmejo stanovalci v času spanja (8 od 24 ur za vse leto). Povprečne koncentracije radona samo poleti niso presegle mejne vrednosti 300 Bq m─3. Po pričakovanju so bile v obeh spalnicah koncentracije radona najvišje pozimi in najnižje poleti, spomladi in jeseni pa so bile precej podobne. Koncentracije so bile višje ponoči kot podnevi, v vseh letnih časih pa najvišje zjutraj, pred začetkom zračenja spalnic. V spalnici H1 je bila povprečna letna koncentracija radona 797754 Bq m─3, v spalnici H2 pa 854785 Bq m─3. Efektivne doze smo izračunali na osnovi koncentracije aktivnosti radona za (i) ves dan (0─24h) in (ii) samo nočni čas (22─6h). Povprečna letna celodnevna (0─24h) efektivna doza je bila v spalnici H1 8,83 mSv in v spalnici H2 9,52 mSv. Povprečna letna nočna (22─6h) efektivna doza pa je bila v spalnici H1 višja za faktor 1,03 in v spalnici H2 za faktor 1,07 od celodnevne. Efektivne doze so v obeh spalnicah močno povezane s prezračevanjem, saj se z večjo intenzivnostjo zračenja znižajo. Tako je efektivna doza na osnovi nočne koncentracije radona v spalnici H1 poleti za faktor 4,7 nižja od zimske, v spalnici H2 pa za faktor 5,1.
Ključne besede: Radon, kontinuirne meritve, bivalno okolje, prezračevanje, efektivna doza, tektonski prelom
Objavljeno v RUNG: 15.04.2019; Ogledov: 5103; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (3,52 MB)

3.
Vpeljevanje sprememb v procese izbranega podjetja z analizo in predlogi izboljšav
Monika Krznar, 2017, diplomsko delo

Opis: Naša motivacija za diplomsko je bila želja po optimizaciji poteka dela v razvojno-raziskovalnem oddelku in oddelku tehnologije v izbranem podjetju, katerega osnovna dejavnost je pretežno projektno organizirana. Namen diplomskega dela je dvigniti učinkovitost delovnega procesa tako, da se izpostavi potencialne moteče dejavnike, ki upočasnjujejo izvajanje delovnega procesa, zavirajo nadaljnji napredek v podjetju in podati predloge o izboljšavah. V prvem delu diplomskega dela smo predstavili teoretične vidike organizacije, organizacijske strukture in povezav znotraj organizacije. Uvedba sprememb in izboljšav v podjetjih ni smiselna brez predhodnega razumevanja organizacije. Zaradi vpeljevanja sprememb na vseh ravneh podjetja, se je njihove vpeljave potrebno lotiti na pravi način, saj obstaja tveganje, da zaradi napačnega pristopa sprememba prinese več težav kot koristi. Mnenja smo, da je najbolj smotrno vpeljavo sprememb obravnavati kot projekte, zato smo del diplomskega dela namenili predstavitvi projektnega managementa. V praktičnem delu diplomskega dela smo izvedli raziskavo potencialnih motenj delovnega procesa v izbranem podjetju. Pri raziskovanju smo zbrali podatke pretežno s pomočjo anketiranja zaposlenih v podjetju. Informacije pridobljene z raziskavo smo analizirali in na podlagi rezultatov strukturirali ter predlagali možne spremembe predvsem na področju komunikacije in organizacijske kulture ter organizacijske strukture. Le-te naj bi omogočile manj ovirano delovanje razvojno-raziskovalnega oddelka in oddelka tehnologije ter posledično celega podjetja. Menimo, da bi predlagane spremembe rešitve ustvarile ugodnejše pogoje za poslovanje podjetja, podjetje pa bi s primerno uvedbo le-teh vzpostavilo bolj tekoč delovni proces.
Ključne besede: Motnje, optimizacija, proces dela, organizacija, projektni management
Objavljeno v RUNG: 21.12.2017; Ogledov: 5021; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

4.
Fizikalna, kemijska in biološka analiza reke Idrijce od izvira do izliva
Monika Ferfolja, 2016, diplomsko delo

Opis: Reka Idrijca je zaradi 500-letnega rudarjenja, razvite industrije in bližine kmetijskih zemljišč potencialno zelo obremenjena reka. V diplomski nalogi smo se odločili analizirati fizikalne in kemijske parametre ter izvesti strupenostni test na bakterijah Vibrio fischeri, s katerimi smo ugotovili, na katerem delu od izvira do izliva je reka najbolj obremenjena ter poiskali vzroke za onesnaženje. Dobljene vrednosti smo primerjali z zakonsko predpisanimi mejnimi vrednostmi. Tako fizikalni, kot tudi kemijski parametri niso na nobenem merilnem mestu presegali zakonsko predpisanih mejnih vrednosti, kar nam pove, da reka Idrijca ni obremenjena reka. Enako velja za rezultate strupenostnega testa, ki so pokazali, da voda ni strupena za bakterije, saj se je njihova rast v večini vzorcev povečala. Najboljšo kakovost je reka Idrijca imela na prvem merilnem mestu (pri Lajštu), ki je najbližje izviru in kjer človek s svojimi aktivnostmi nima vpliva nanjo. Povišane koncentracije določenih parametrov pa smo dobili na četrtem merilnem mestu (po čistilni napravi Idrija).
Ključne besede: Reka Idrijca, onesnaženje rek, analiza reke, čistilna naprava, industrija
Objavljeno v RUNG: 30.09.2016; Ogledov: 5830; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

5.
Ustno izročilo in kulturni spomin v zgornjem Obsotelju
Katarina Šrimpf, 2015, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija z naslovom Ustno izročilo in kolektivni spomin v zgornjem Obsotelju je celovita študija pripovednega izročila zgornjega Obsotelja, območja na slovenskem etničnem ozemlju. V uvodu prinaša predstavitev območja in krajev v treh raziskovanih občinah z zgodovinskega, gospodarskega pa tudi družbenega in kulturnega vidika ter predstavitev gradiva, tako starejšega, ki je bilo zbrano s pomočjo arhivskega dela, kot tudi novejšega, ki je bilo zbrano s terenskim delom. Gradivo je opisano in analizirano skozi žanrsko in tematsko strukturo. Drugi del disertacije je osredotočen na pomen in vlogo, ki jo imajo izbrani elementi pripovednega izročila v družbenem in kulturnem življenju obravnavanega območja. Kot ključni elementi za razumevanje pomena in vloge pripovedništva so se pokazali trije kriteriji: 1) percepcija prostora in časa, 2) konstruiranje identitet, 3) sodobna raba pripovedi in njihovih funkcij. Prostor in čas, kot se kažeta skozi pripovedno izročilo, sta koncipirana s pomočjo liminalnega časa in prostora ter etioloških povedk in zgodovinskih zgodb. Šaljive zgodbe o Lemberžanih ter zbadljivke in druge zgodbe o Hrvatih so v zgornjem Obsotelju priročno sredstvo za ločevanje ene skupine od druge, kar omogoča konstruiranje tako lokalnih kot nacionalnih in drugih identitet. Funkcijo vzbujanja občutka lokalne pripadnosti in vzpostavljanja lokalne identitete ima tudi sodobna raba lokalnega pripovednega izročila, ki je vzeto iz primarnega okolja. Poskus razumevanja pomenov in funkcij, ki jih ima ustno izročilo v lokalnem okolju, je glavna tema te disertacije.
Ključne besede: ustno izročilo, pripovedništvo, zgornje Obsotelje, percepcija prostora in časa, ustvarjanje identitet
Objavljeno v RUNG: 04.12.2015; Ogledov: 6444; Prenosov: 346
.pdf Celotno besedilo (5,95 MB)

6.
Simboli v delu Berte Bojetu
Monika Velikanje, 2011, diplomsko delo

Ključne besede: diplomske naloge, moderna slovenska literatura, simbolni diskurz, simbolika
Objavljeno v RUNG: 15.10.2013; Ogledov: 5976; Prenosov: 416
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Perception of environmental data by different social groups in the EIA process
Monika Peterlin, 2005, doktorska disertacija

Ključne besede: socialne skupine, okoljski podatki, Luka Koper, zaposleni, javnost
Objavljeno v RUNG: 15.10.2013; Ogledov: 5408; Prenosov: 350
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Uvedba informacijskega sistema za potrebe logistike in skladiščenja
Monika Kržišnik, 2012, diplomsko delo

Ključne besede: informacijski sistemi, logistika, skladišča, baze podatkov, diplomske naloge
Objavljeno v RUNG: 15.10.2013; Ogledov: 5431; Prenosov: 446
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Določitev optimalne vsebnosti titanove sadre v cementu
Monika Balažič, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: diplomske naloge, cement, naravna sadra, titanova sadra
Objavljeno v RUNG: 15.10.2013; Ogledov: 5551; Prenosov: 342
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh