31. |
32. |
33. |
34. |
35. |
36. BIBLIOGRAFIJA, RAZVRSTITEV IN OVREDNOTENJE PODLISTKOV V ČASOPISU GORICA (1899–1914)Anej Žagar, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava rubriko podlistek v goriškem časopisu Gorica, ki izhajal
med letoma 1899 in 1914. Časopis je pripadal katoliškemu taboru. Glavni namen
magistrskega dela je bil pregledati vse časopisne izvode omenjenega časopisa in iz tega
narediti kronološki bibliografski zapis vseh podlistkov časopisa Gorica. Pri tem se je
poskušalo ugotoviti in razbrati, kdo so avtorji del v podlistku (pri prevedenih delih pa
tudi prevajalca), ki je po navadi podpisan s psevdonimom, kraticami oziroma kako
drugače, in nato ovrednotiti rezultate. Vseh številk časopisa Gorica je 1501, 1183
številk jih podlistek vsebuje, 318 številk pa je brez podlistka. Podlistki se delijo na
leposlovne podlistke in na polliterarne podlistke. V leposlovnih podlistkih se pojavljajo
vse tri literarne zvrsti. V polliterarnih podlistkih prevladujejo književne kritike in kritike
gledaliških predstav. Obravnava podlistkov časopisa Gorica v magistrskem delu prinaša
nove ugotovitve, saj se pred tem še nobeden raziskovalec ni natančneje ukvarjal s
časopisom Gorica in z omenjeno rubriko, prav tako o časopisu ni veliko napisanega v
drugih virih.
Ključne besede: časopis, Gorica, podlistek, bibliografija, leposlovje, prevodi, polliterarne objave, avtorstvo, poezija, proza, dramatika.
Objavljeno v RUNG: 14.10.2019; Ogledov: 3887; Prenosov: 138
 Celotno besedilo (285,27 KB) |
37. Pomen in vpliv čustev pri poučevanju književnosti v osnovni šoliLara Brankovič, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava pomen in vpliv čustev pri poučevanju književnosti v osnovni šoli. Osrednji cilji učnega načrta slovenščine v osnovni šoli (Poznanovič Jezeršek, 2011) so razumevanje, doživljanje in vrednotenje, povsem pa je pozabljen čustveni vidik branja in poslušanja besedila.
V teoretičnem delu magistrskega dela najprej predstavimo čustva, vlogo čustev pri branju in pomen bralne motivacije, v nadaljevanju se posvetimo čustvom pri pouku književnosti v osnovni šoli – pomen in vpliv na učitelje in učence, osvetlimo pomembne točke učnega načrta slovenščine za osnovne šole, predstavimo potrebne kompetence učitelja in tri različne metode dela pri poučevanju književnosti.
V empiričnem delu magistrskega dela predstavimo rezultate empiričnega preizkusa, in sicer rezultate intervjujev z učiteljicami, rezultate anketnih vprašalnikov ter preverjanj znanja, ki so jih oddali učenci po izvedbi vseh treh šolskih ur književnosti, kjer smo pri vsaki šolski uri uporabili različno metodo dela – šolsko interpretacijo, bralnomotivacijsko strategijo in glasno interpretativno branje. Magistrsko nalogo sklepa ugotovitev, da učiteljice s svojim čustvovanjem, osebnostjo, branjem in odzivi na prebrano pomembno vplivajo na čustveno aktivnost učencev ter da so učenci najbolj čustveno aktivni pri glasnem interpretativnem branju in poslušanju.
Ključne besede: didaktika, književnost, osnovna šola, čustva, šolska interpretacija, bralnomotivacijska strategija, glasno interpretativno branje
Objavljeno v RUNG: 30.09.2019; Ogledov: 4871; Prenosov: 224
Celotno besedilo (850,35 KB) |
38. |
39. Prešernove pesmi - aktualne, nemoralne ali preprosto genialne?Zoran Božič, druga izvedena dela Opis: Predstavitev manj znanih posebnosti Prešernove poezije.
Ključne besede: France Prešeren, romantika, klasična poezija, slovenska književnost, razumevanje literature, literarno vrednotenje, državna himna, Zdravljica, vlada RS, Boris Pahor
Objavljeno v RUNG: 09.05.2019; Ogledov: 3129; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
40. Obravnava črtic Ivana Cankarja v gimnaziji s pomočjo bralnomotivacijskih strategijAna Cukjati, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava črtice Ivana Cankarja, ki so v učnem načrtu za slovenščino za splošne, klasične in strokovne gimnazije (Poznanovič Jezeršek in drugi, 2008) uvrščene med obveznoizbirna besedila, in njihove didaktizacije na podlagi bralnomotivacijskih strategij M. Sarto. V teoretičnem delu orišemo poglavja učnega načrta, vezana na pouk književnosti, predstavimo za gimnazijo obveznoizbirne Cankarjeve črtice, primerjamo njihovo sedanjo obravnavo v nekaterih srednješolskih učbenikih in berilih ter razložimo pomembnost učne motivacije za branje in učno uspešnost. Nazadnje je v teoretičnem delu predstavljena vsebina priročnika M. Sarto Strategije motiviranja za branje (2015) kot drugačna možnost didaktizacij Cankarjeve proze.
V empiričnem delu razložimo problem obravnave Cankarjevih črtic v gimnazijah ter opišemo cilje in metodologijo naše raziskave, ki vključuje izdelavo didaktizacij Cankarjevih črtic s pomočjo bralnomotivacijskih strategij, preizkus ene od didaktizacij na gimnaziji, vzporedno z obravnavo na podlagi berila Branja 3 (Ambrož in drugi, 2002), in oceno izvedbe obeh ur, vprašalnik za učitelje in učiteljice slovenščine na gimnazijah o obravnavi Cankarjeve proze ter vprašalnik za dijake in dijakinje o razumevanju obravnavane črtice pred in po obravnavi s pomočjo bralnomotivacijske strategije in berila Branja 3. Magistrsko delo sklepa analiza rezultatov raziskave: dijaki in dijakinje so bili bolj motivirani pri obravnavi črtice na podlagi bralnomotivacijske strategije.
Ključne besede: gimnazija, črtice Ivana Cankarja, bralnomotivacijske strategije, motiviranje za branje, Montserrat Sarto
Objavljeno v RUNG: 26.04.2019; Ogledov: 4590; Prenosov: 178
Celotno besedilo (1,05 MB) |
