Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
EKONOMSKA PRIMERJAVA MODELOV FINANCIRANJA NALOŽBE PODJETJA V FOTOVOLTAIKO
Vojko Hvala, 2020, magistrsko delo

Opis: Ker so se v zadnjih letih investicije v sončne elektrarne skorajda ustavile, nas je zanimalo, ali se investicija v fotovoltaiko v sedanjih razmerah, kot jo nekateri promovirajo in objubljajo, dejansko izide in ali bo kot taka v prihodnosti lahko nadomestila izpad proizvodnje električne energije pri opuščanju fosilnih goriv za zniževanje emisij s toplogrednimi plini. Glavni namen magistskega dela je bil ugotoviti, ali je naložba v fotovoltaiko v trenutnih razmerah smiselna in ekonomsko upravičena s ciljem poiskati najbolj optimalen model financiranja. Metoda dela zajema analizo praktičnega primera naložbe podjetja v fotovoltaični projekt z medsebojno primerjavo drugih modelov in načinov financiranja na osnovi izračunanih ekonomskih kazalnikov. Model izračunov je mogoče uporabiti za presojanje upravičljivosti tudi za druge solarne projekte, ki se nameravajo graditi v prihodnje. Iz ekonomske primerjave modelov financiranja smo ugotovili, da je najprimernješi model ekonomsko upravičljiv le ob upoštevanju določenih meril. Ekonomska upravičljivost investicije omogoča večjo vlogo fotovoltaike v scenariju dolgoročne politike uvajanja obnovljive in čiste energije za cilj zmanjševanja emisij s toplogrednimi plini.
Ključne besede: model financiranja, fotovoltaika, sončna elektrarna, naložba v fotovoltaiko
Objavljeno v RUNG: 20.07.2020; Ogledov: 4101; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

2.
Senescence: Utekočinjeni čas
Robertina Šebjanič, Andreea Oarga-Mulec, Tea Hvala, razstava

Opis: Projekt s čutno potopitvijo v tišino, hlad in temo podzemnih jam obiskovalcem približa okolje, v katerem izraz "mi" ni rezerviran za ljudi. Za živa bitja v tem ekstremnem habitatu biološki čas teče počasneje kot za ljudi, medtem ko neživa narava milijone let geološkega časa beleži v pičlih milimetrih rasti. Hkratno raztezanje in krčenje časa je človeku težko doumljivo, a pronicanje vode, ki ju omogoča, kapljanje srebrnih kapljic, ki odzvanja v tišini jam, nam daje slutiti, da smo vpeti v svet, ki je veliko večji od nas samih. Utekočinjena časovna kapsula s treh avtorskih vidikov interpretira okolje, kjer čas in prostor kljubujeta človeški zaznavi.
Ključne besede: podzemne jame, ekstremni habitat, biološki čas, geološki čas, pronicanje vode, terensko delo, speleologija, izolirani zvok, bakterije
Objavljeno v RUNG: 04.01.2017; Ogledov: 5774; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.01 sek.
Na vrh